Strategije krožnega gospodarstva za obnovljivo električno energijo v EU je raziskovalna študija JRC, ki ponuja nov pogled in nove dokaze o tokovih odpadkov, ki nastajajo pri prehodu na OVE v EU. Analiza podpira proces oblikovanja politik in raziskave JRC o tehnologijah čiste energije, ki so vključene v Evropski zeleni dogovor, podnebni in energetski okvir 2030, direktivo o obnovljivi energiji in okvirno direktivo o odpadkih. Poročilo povzema razpoložljive informacije o temi (tehnologije, tokovi odpadkov, relevantna literatura in podatki ter tehnični, ekonomski in informacijski izzivi). Tehnologije OVE vsebujejo snovi, ki jih zajema Zakon o kritičnih surovinah, čeprav se poročilo ne osredotoča na redke zemlje, povezane z obnovljivo energijo, večinoma vetrnimi turbinami. Namesto tega poročilo poudarja možne prednostne tokove odpadkov, kot so jeklo, cement in silicij. Zagotavlja strateško oceno, ki poudarja hitro naraščanje odpadkov, ki ga poganja povpraševanje po tehnologijah in infrastrukturi za nadomestitev infrastrukture fosilnih goriv zaradi energetskega prehoda. Poudarjene so politično pomembne strategije za odpravo vrzeli v zakonodaji in raziskavah. Poročilo kaže, da so prihodnje količine odpadkov iz proizvodnje sončnih in vetrnih elektrarn v EU zapletene in bodo nastale v veliko večjih količinah in z drugačno stopnjo, kot je bilo predhodno ocenjeno. Poleg tega poročilo kvantificira odtis odpadkov zaradi razgradnje elektrarn na fosilna goriva.
Zapiranje zastarelih elektrarn na fosilna goriva in uvedba fotonapetostne in vetrne energetske infrastrukture povzročata vse večje količine različnih odpadnih materialov. Ti vključujejo dragocene materiale, ki jih je mogoče reciklirati, kot so jeklo, baker, aluminij, beton, steklena vlakna in steklo, kritične surovine, kot so silicij, kobalt, litij in druge redke zemlje, ter gradbene odpadke in odpadke pri rušenju.
Spreminjajoči se dejavniki, kot so povečanje ciljev glede OVE, posodabljanje tehnologij in oblik ali podaljšanje življenjske dobe, spodbujajo ponoven razmislek o prihodnjih količinah odpadkov. Poročilo Strategije krožnega gospodarstva za oskrbo z obnovljivo električno energijo v EU, ocenjuje materiale, ki izhajajo iz razgradnje elektrarn na fosilna goriva ter infrastrukture za sončne in vetrne elektrarne do leta 2023, ter ocenjuje prihodnost odpadkov iz sončnih in vetrnih elektrarn do leta 2050.
Samo za fotonapetostne naprave bo EU-27 do leta 2040 in 2050 skupaj zbrala šest do 13 oziroma 21 do 35 milijonov ton fotonapetostnih panelov. Glede na poročilo lahko učinkovito recikliranje fotonapetostnih panelov pomembno prispeva k ambiciji EU, da doseže 40 odstotkov domače proizvodnje iz OVE. Če bo srebro iz sončnih panelov ustrezno zbrano in reciklirano, bi lahko pokrilo povpraševanje po proizvodnji novih fotonapetostnih panelov.
Do leta 2030 bi lahko bilo v EU postavljenih 42.500 vetrnih turbin, do leta 2050 pa 86. 000. Infrastruktura vetrnih elektrarn naj bi do leta 2050 ustvarila več odpadkov kot infrastruktura sončnih elektrarn. Količina letnih odpadkov vetrnih turbin do leta 2050 je ocenjena na deset milijonov ton.
Jeklo, aluminij in baker so viri, ki so prisotni pri elektrarnah na fosilna goriva, sončnih- in vetrnih elektrarnah in se uporabljajo v celotni dobavni verigi električne energije. Do leta 2023 je skupna količina jekla pri fotonapetostnih panelih (10.940 ton), vetrnih turbinah (274.194 ton) in razgrajenih elektrarnah na fosilna goriva ocenjena na 5,9 milijona ton, k čemur OVE prispevajo 285.000 ton.
Skupna količina odpadnega aluminija iz fotonapetostnih panelov in vetrnih turbin je ocenjen na 162.736 ton, baker pa na 154.883 ton do leta 2023.
Do leta 2050 bodo fotovoltaični paneli in vetrne turbine ustvarile letne odpadke, vključno z 2,9 milijona ton jekla, 191.527 ton aluminija in 52.874 ton bakra.
Odpadki iz razgrajenih elektrarn na fosilna goriva so predvsem beton, pri katerem pa so možnosti recikliranja omejene. Po ocenah naj bi bilo med letoma 2014 in 2023 razgrajenih 23,5 milijona ton betona.
Izgradnja aktivnih sekundarnih trgov za ponovno uporabljene in reciklirane materiale vzporedno s prehodom na infrastrukturo OVE bo zmanjšala potrebo po primarnih surovinah ter količino odpadkov in prispevala h krepitvi strateške avtonomije EU.
Poročilo zagotavlja nove podatke in opredeljuje tri izvedljive politike, ki podpirajo prehod v krožno gospodarstvo za odpadno infrastrukturo iz OVE, in sicer uskladitev predpisov o ravnanju z odpadki, preučitev možnosti ponovne uporabe ter spodbujanje recikliranja.