Kot ključno je izpostavil opolnomočenje posameznika, saj lahko ta veliko sam s svojimi dejanji na energetskem področju pripomore k preobrazbi skupnosti, da bo ta lahko dosega prave razvojne cilje in živela v čistem, zdravem in prijaznem okolju.
V zvezi z energetsko draginjo je izpostavil, da bodo na ministrstvu poudarek dali predvsem energetski učinkovitosti, ki bo osnovno vodilo. Po njegovih besedah je vsaka kilovatna ura, ki je ne porabiš, najcenejša, po drugi strani pa se tako investicije hitreje povrnejo. Energetsko draginjo nameravajo blažiti s ciljno usmerjenimi ukrepi in kompenzirati rast cen energentov najprej za ranljive odjemalce, predvsem gospodinjstva in kmete, pa tudi za gospodarstvo. Zato želijo urediti tudi zakon o zasilni oskrbi z zemeljskim plinom, saj to področje danes ni urejeno, kar je treba urediti še pred začetkom zime. Poleg tega obstajajo še ukrepi ki so bili kot pomoč državam pri spopadanju z energetsko draginjo začrtani s strani Evropske komisije. Te bodo analizirali in jih skladno s slovenskimi zmožnostmi vpeljali v slovenski prostor, s ciljem, da bi bil njihov učinek čim boljši za ljudi.
Pospeševanje investicij v OVE želijo doseči s posebnim zakonom, ki bo favoriziral umeščanje OVE v prostor povsod tam, kjer je to mogoče. Pospešek tovrstnih investicij mag. Bojan Kumer želi tudi v samooskrbi oziroma pri skupnostni samooskrbi, spodbuditi pa želijo tudi agrovoltaiko, s čimer bodo možnost samooskrbe dali tudi kmetijskemu sektorju.
Na ministrstvu želijo okrepiti tudi črpanje evropskih sredstev in učinkovito uporabiti vsa druga sredstva, ki so na voljo v okviru načrta za okrevanje in odpornost, različnih skladov in drugih mehanizmov, ki so že na voljo ali pa še bodo. S tem v zvezi pa bo treba prenoviti sheme državnih pomoči.
Skladno s sprejeto strategijo o opuščanju premoga ministrstvo čaka priprava zakona o postopnem zapiranju premogovnika Velenje. Zakon bodo pripravili v dialogu s socialnimi partnerji in z lokalno skupnostjo, saj želijo pripraviti zakon po načelu pravičnega prehoda regije, ki je odigrala pomembno vlogo v slovenski energetiki. Čaka jih izvajanje ukrepov, ki so predvideni v območnih načrtih za obe premogovni regiji. Treba bo zagotoviti projekte, ki bodo ustvarjali novo dodano vrednost za prestrukturiranje obeh regij.
Zaradi sprejetega svežnja Pripravljeni na 55 na ravni EU bo potrebna prenova celotne energetske zakonodaje, saj je vanjo treba vnesti kar 15 zakonodajnih aktov iz tega svežnja. Zato je pred ministrstvom zelo naporno obdobje. V prihajajočem mandatu bodo na ministrstvu do leta 2024 posodobili tudi NEPN. Posodobitev terja zelo dolgotrajen in zahteven proces, zato so na ministrstvu nekatere aktivnosti že stekle.
V zvezi z jedrsko tematiko je mag. Bojan Kumer izpostavil ustrezno upravljanje radioaktivnih odpadkov sklada NEK z izgradnjo odlagališča. Meddržavna komisija bo morala sprejeti četrto revizijo investicijskega načrta razgradnje in odlaganja odpadkov iz NEK, podaljšati bo treba življenjsko dobo obstoječe NEK, pozornost pa bodo namenili še postopku umeščanja JEK2 v prostor, ki se je začel.
Na ministrstvu želijo tudi preoblikovati distribucijski sektor tako, da bo zmožen večjega števila priklopov OVE na omrežje, za kar bo treba zagotoviti ustrezne vire in zakonodajo, saj bo po njegovih besedah v prihodnje fokus energetike prav na distribuciji.
Kot pomembno področje svojega delovanja je mag. Bojan Kumer izpostavil tudi trajnostno mobilnost, pri čemer ministrstvo čaka nekaj zahtevnih izzivov, saj želijo pospešiti razogljičenje in elektrifikacijo prometa, s posebnim poudarkom na javnem potniškem prometu. Pri elektrifikaciji prometa želijo spodbuditi zamenjavo voznega parka in digitalizacijo prometa. Želijo graditi pametno in hitro polnilno infrastrukturo ter novogradnje in prenovljene stavbe opremiti z ustrezno polnilno infrastrukturo. Čaka jih sprejem novega zakona o infrastrukturi za alternativna goriva v prometu in prenova strategije razvoja prometa, pri čemer bodo uvedli sistemsko spremljanje uresničevanja zavez na področju prometnih strategij, kar jim bo služilo kot podlaga za pripravo učinkovitejših in konkretnejših dodatnih ukrepov. V javnem potniškem prometu si bodo prizadevali za uskladitev voznih redov in sistemov, da bo uporabnik lažje prehajal iz ene oblike prometa v drugo, ter uvesti zeleno voznico za spodbuditev uporabe okolju bolj prijaznih prevoznih sredstev. Spodbujali pa bodo tudi alternativne oblike mobilnosti, kot so pešačenje, kolesarjenje in souporaba vozil.
Mag. Bojan Kumer bo sicer najprej prevzel vodenje MzI, ki zajema več resorjev. Po sprejetju novega zakona o vladi pa bo vodil novo oblikovano Ministrstvo za podnebje in energijo, MzI pa bo prevzela Alenka Bratušek, ki je v preteklosti že vodila to ministrstvo.