Kateri so ključni energetski izzivi?

Energetika je osnova gospodarstva in ključna za družbeno-ekonomski razvoj držav je na današnji konferenci En.regional 012, posvečeni varni in zanesljivi oskrbi z energijo, povedal prof. dr. Anton Bebler, predsednik Evro-atlantskega sveta Slovenije. Energetska varnost je tesno povezana z osnovno varnostjo in v jugovzhodni in osrednji Evropi je veliko tovrstnih težav, ki jih moramo razrešiti. Poudaril je, da energetska varnost ni zadovoljiva in da se soočamo z neravnotežjem med dobavo in povpraševanjem.

Energetska primerjava Norveške in Nemčije

Morten Munkejord, urednik Montela, je primerjal ključne energetske izzive na Norveškem in v Nemčiji. »Na Norveškem imajo energetski ministri precej drugačne izzive, kot drugje v Evropi. Imamo velike zaloge nafte in plina, med prvimi smo liberalizirali energetski trg, nismo člani EU, poleg tega pa smo vedno uživali zelo poceni in zelo čiste vodne vire,« je povedal. Kljub energetskim virom pa so bili odvisni od uvoza energije, zato je bilo reševanje problema energetskega deficita ena glavnih tem njihove vlade. V tem času so začeli veliko več vlagati v obnovljive vire energije (OVE) in zdaj analitiki napovedujejo celo presežek energije (za 4 TWh). Zato se pogovarjajo o tem, kaj naj s presežkom energije.

Vse to je povezano s tem, kaj se dogaja v Nemčiji. »Fukušima je spremenila energetiko v Evropi in še posebej v Nemčiji,« je dejal Munkejord. Nemčija namerava do leta 2022 opustili jedrsko energijo, ki v državi zagotavlja skoraj 20 odstotkov energije. Kako bodo torej Nemci zagotavljali zadostno količino električne energije, se je vprašal Munkejord? Nemčija bo še naprej podpirala sončno in vetrno energijo, v vmesnem času pa jo uvažajo iz Francije in Češke, ki sta obe jedrski državi. Za Nemčijo je trenutno največji izziv, kako uravnotežiti omrežje, saj imajo veliko nestabilne električne energije. Munkejord se je vprašal, zakaj ne bi norveškega presežka energije posredovali Nemčiji. Kar se tiče plina je povedal, da zaradi visokih cen elektrarn na plin ne gradijo in je ceneje graditi elektrarne na premog.

Kaj pa bolj medsebojno povezan trg? Do leta 2010 se je veliko govorilo o gradnji novih povezav med Norveško in kontinentalno Evropo. V načrtu so bile masovne investicije, z velikim potencialom energije. »Vendar za to potrebujete ne samo čas in denar, ampak tudi politično podporo, ki so jo investitorji sprva imeli, potem je pa Norveška spet dobila novega ministra,« je dejal in dodal, da sta zdaj v igri samo dve povezavi do leta 2020 – ena do Nemčije in ena do Velike Britanije. »Nemška odločitev je naredila Evropo nekoliko manj energetsko varno, a na koncu dneva se vedno lahko obrnete na svoje sosede,« je še zaključil.

Konkurenčnost, varnost oskrbe z energijo in trajnostni razvoj

Trije glavni stebri energetike v Evropi so konkurenčnost, varnost oskrbe z energijo in trajnostni razvoj, je v sekciji Ključni energetski izzivi, povedal Marko Senčar z Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER). Med glavnimi izzivi na kratek rok je izpostavil energetski trg, ki bi moral biti ustvarjen do leta 2014, in infrastrukturo. »Nobena članica ne sme biti energetsko izolirana,« je dodal. Energetske izzive EU naslavlja z različnimi zakonodajami – konkurenčnost s tretjim energetskim paketom in predlaganim infrastrukturnim paketom, varnost oskrbe z že omenjenima paketoma in s plinskim paketom ter trajnostni razvoj z energetskim in podnebnim paketom, predlaganim infrastrukturnim paketom in predlagano direktivo o energetski učinkovitosti, je naštel Senčar.

»Kako nasloviti energetske izzive? Z dobro delujočim notranjim energetskim trgom, boljšo uporabo obstoječe infrastrukturo in z gradnjo nove, diverzifikacijo (goriv, virov, transportnih poti), ukrepi za energetsko učinkovitost in prodorom OVE ter novimi tehnologijami,« pravi Senčar.

Evropska komisija sicer do leta 2020 glavni poudarek daje energetski učinkovitosti, infrastrukturi, možnosti izbire in varnosti za porabnike, energetski tehnologiji in zunanji dimenziji notranjega energetskega trga. »Energetsko učinkovitost, prodor obnovljivih virov energije (OVE) in omejitev emisij je treba uravnotežiti, kar je velik izziv,« je poudaril Senčar. ACER sicer lahko po njegovem mnenju na področju energetike največ pripomore pri infrastrukturi in tržnem nadzoru.

Pred Energetsko skupnostjo je veliko izzivov

Pred Energetsko skupnostjo je veliko izzivov, je dejal dr. Dirk Buschle, podpredsednik in pravni svetovalec sekretariata Energetske skupnosti. Kot eno ključnih nalog Energetske skupnosti je omenil reformo trga držav. »Vprašanje je, kako narediti korak od uvedbe zakonodaje do prave implementacije zakona. To bo zagotovo izziv v naslednjih letih,« je pojasnil.  Kot največji problem v regiji vidijo regulirane cene in so že objavili pristop k temu problemu. 

 »Če bomo nadaljevali z investicijami tako kot zdaj, bo do leta 2020 v skupnosti 15,1 TWh električne energije premalo. Stroški potrebnih investicij do leta 2020 pa v Energetski skupnosti brez Ukrajine znašajo 28,8 milijarde evrov. Dobra novica je, da so se države v tej regiji v zadnjih letih naredile velik premik, a veliko nas še čaka,« pravi Buschle.

Buschle prav tako opozarja, da regionalna integracija ne sledi reformam v posameznim državam. Eden največjih izzivov v regiji je tudi okoljski – veliko elektrarn je že starih in ne izpolnjuje pogojev glede emisij. Zato v skupnosti podpirajo pobudo Gas2power, da bi povečali porabo plina in zmanjšali uporabo premoga, da bi ustanovili regionalni konzorcij, s katerim bi sčasoma prišli tudi do alternativnih virov plina.

Konkurenca nima vpliva na cene

Tomaž Orešič iz EFT Group se ni strinjal s tezo, da bi več konkurence prineslo nižje cene energije za porabnike. »V tem trenutku konkurenca sploh nima nobenega vpliva na cene! Imamo zelo likviden trg na debelo, cene so pod tržno ceno.« Prav tako po njegovih besedah na cene nima nobenega vpliva učinkovitost omrežja. »Stranke v JV Evropi imajo zelo poceni električno energijo, a zavedati se moramo, da je pravi problem premalo proizvodnih kapacitet, naraščajoča odvisnost od uvoza. To dviguje cene in jih bo še v naslednjih letih!«

»Ko govorimo o ambicioznih energetskih ciljih, se zdi, kot da imamo dva energetska vidika – eden je uraden od EU, drugi je pa vidik JV Evrope, kjer se še vedno soočamo s subvencioniranimi cenami, zapiranjem trga in kjer je potrebnih še veliko investicij,« meni Tomaž Orešič, direktor za zahodno in srednjo Evropo v EFT Group. Dodaja, da ni problem, da ne bi dovolj spodbujali OVE, pač pa, da so druge investicije, ki morajo biti rezerva za te OVE, ekonomsko nevzdržne. »Morda se soočamo z novo reregulacijo evropskega energetskega trga. Nihče noče vlagati v rezervo. Zakaj bi vlagal v plinsko elektrarno, če je tržna cena po 50 evrov. Zato nam bo zagotovo primanjkovalo novih kapacitet,« je poudaril.

Posledica velikih količin vetrne energije v zahodni Evropi po Orešičevih besedah vodi do zmanjšanja prekomejnih kapacitet. »Ker bi vsaka država rada imela stabilno omrežje, zmanjšanje prekomejnih kapacitet vodi v nadaljnjo deintegracijo evropskega energetskega trga, še bolj težavno pa je to za JV Evropo,« opozarja Orešič.

JV Evropa ima sicer tehnično omejitev uvoza elektrike, ta je pri 20 TWh in počasi se regija bliža temu. »Problem je, da izgradnja novih kapacitet zamuja in da v regiji ni dovolj denarja. Vse velike družbe so se umaknile iz regije, zato moramo najti dober, ekonomsko vzdržne projekte,« opozarja. Meni, da bi morala slovenska energetska podjetja stopiti skupaj in najti okoljsko sprejemljive, ekonomsko vzdržne projekte v tej regiji.

V energetskem sektorju pozabljamo na porabnike

Države v regiji se začenjajo povezovati s skupnimi projekti, opaža Martin Apko, direktor centralne pisarne za avkcije. »Mora Evropa porabljati toliko denarja, da bi bila najbolj zelena. Morda da, ampak ali je res učinkovito, da imamo iste cilje za vse države,« se je vprašal. Kot pravi, se mu zdi nesmiselno, da se npr. češka polja zdaj prekrivajo s sončnimi elektrarnami. Pomemben pa je tudi funkcionalen skupen evropski trg, je poudaril.

Velikokrat v energetskem sektorju pozabljamo na porabnike, pa je opozoril Igor Maroša iz svetovalne hiše A. T. Kearney. Potrošniki postajajo bolj racionalni, zato se bo treba temu prilagoditi, poudarja. Pri vsem tem pa so po njegovem mnenju pomembne pravične in razumne cene energije in dobra kvaliteta storitev.

V državah, kjer je trg še vedno v fazi odpiranja, lahko pričakujemo vstop tekmecev na trg na debelo, majhno konkurenčnost v maloprodaji in nižanje cen in nizko kvaliteto omrežja. V državah v razvoju, kamor spada tudi Slovenija, lahko pričakujemo večjo konkurenčnost na trgu na debelo, začenjanje konkurenčnosti na trgu na drobno, cene pa prihajajo pod pritisk, medtem ko ima kvaliteta omrežja še veliko prostora za izboljšave. Na konkurenčnih trgih je medtem konkurenca velika tako na trgu na debelo kot na drobno, veliko število dobaviteljev, ki tekmujejo za posel, cene pa se še naprej nižajo, saj so igralci na trgu vse bolj učinkoviti, kar pomeni velike izboljšave kvalitete omrežja, je razvoj opisal Maroša.

»Ključni izzivi v regiji so tako energetski kot splošni. V energetskem sektorju moramo vpeljati podnebno politiko, pomembno je, da zagotovimo zdravo in varno okolje za ljudi, pred nami je priložnost za zapiranje bolj umazanih elektrarn in za vpeljavo OVE ter tudi več plina,« je dejal Dejan Savić iz Greenpeace Slovenija. Poudaril je, da lahko »zelene« investicije veliko pripomorejo k okrevanju gospodarstev. Savić v regiji JV Evrope na področju OVE vidi še veliko možnosti za investicije. »Na jugu Hrvaške je npr. okoli 1000 MW vetrnega potenciala in to je samo en majhen del regije,« poudarja, omenja pa tudi potencial, da energijo iz OVE nato izvažamo v druge dele EU. »Za energetski prehod je treba nizkoogljično prihodnost jemati bolj resno, povečati energetsko učinkovitost, močno povečati delež OVE in vlagati v nadgradnjo omrežja,« je zaključil Savić.

Vladimir Habjan