PCI projekti so ključni čezmejni projekti električne in plinske infrastrukture, ki krepijo povezave med energetskimi sistemi držav članic EU, zato imajo tudi ključno vlogo pri pomoči EU pri doseganju energetske politike in podnebnih ciljev. Na trenutnem (petem) seznamu PCI projektov, sprejetem leta 2021 je 72 projektov s področja električne energije in 20 projektov s področja zemeljskega plina. Velika večina PCI projektov s področja električne energije so projekti prenosnih omrežij, s približno eno tretjino čezmejnih prenosnih projektov (21 projektov) in približno dve tretjini internih prenosnih povezav (38 projektov). Poleg tega je na seznamu še osem projektov s področja shranjevanja energije in pet projektov pametnih omrežij.
ACER ugotavlja, da je skoraj 80 odstotkov PCI projektov že v fazi izdajanja dovoljenj ali že v gradnji oziroma se izvajajo naročila za opremo, nekaj več kot 20 odstotkov jih je v fazi obravnave ali pa načrtovanih, vendar postopki pridobivanja potrebnih dovoljenj še niso v teku. Te številke v primerjavi z rezultati prejšnjega poročila kažejo na splošen napredek pri izvajanju PCI projektov.
Deleži projektov z enakim statusom napredovanja so pri PCI projektih na področju električne energije in zemeljskega plina podobni, razen deleža projektov, ki so v fazi izdajanja dovoljenj (50 odstotkov pri PCI projektih na področju električne energije in 40 odstotkov pri PCI projektih s področja zemeljskega plina) in v fazi v odločanju (osem odstotkov pri projektih s področja električne energije in 20 odstotkov pri projektih s področja zemeljskega plina). ACER ugotavlja, da so trije PCI projekti s področja električne energije in dva PCI projekta s področja zemeljskega plina že dokončani ali dani v obratovanje. V tekočem obdobju poročanja sta bila v obratovanje predana en elektroenergetski in oba plinska PCI projekta. V tem obdobju so zabeležili napredek pri desetih PCI projektih s področja električne energije in pri treh PCI projektih s področja zemeljskega plina. Po drugi strani pa ACER ugotavlja, da šest PCI projektov s področja električne energije in dva PCI projekta s področja zemeljskega plina v osmih letih ni napredovalo. Nekateri so v fazi pridobivanja dovoljenj, drugi pa so napredovali še manj. V poročevalskem obdobju ni bilo prijavljenih nobenih novih aktivnosti za dva PCI projekta s področja električne energije - eden od njiju je bil odpovedan, pri drugem pa že četrto leto zapored investitorji še vedno ne poročajo o izvajanju del oziroma drugih aktivnosti. ACER poroča, da je skoraj 70 odstotkov PCI projektov napredovalo v skladu s terminskim načrtom ali ga celo prehitevajo. Izvajanje ostalih PCI projekte so nosilci projektov bodisi prestavili (osem odstotkov) oziroma je prišlo do zamud zaradi zunanjih okoliščin (24 odstotkov).
Več kot 70 odstotkov PCI projektov s področja električne energije in vsi PCI projekti s področja zemeljskega plina naj bi bilo predani v obratovanje v naslednjih petih letih, približno 90 odstotkov PCI projektov s področja električne energije do konca leta 2030, približno deset tovrstnih PCI projektov pa naj bi bilo danih v obratovanje šele po letu 2030. Ob upoštevanju prejšnjih trendov bodo dejanski deleži teh PCI projektov verjetno nižji od predvidenih, ker so datumi zaključka projektov pogosto prestavljeni na poznejši datum.
Podobno kot v prejšnjih poročilih o izvajanju PCI projektov ACER ugotavlja, je v primerjavi z izvedbenim načrtom prejšnjega leta zamujalo približno 30 odstotkov PCI projektov s področja električne energije in 20 odstotkov PCI projektov s področja zemeljskega plina. Razlogi za zamude se med projekti razlikujejo, najpogosteje navedeni razlog pa je pridobitev potrebnih dovoljenj.
Poročilo kaže, da so bili prestavljeni štirje odstotki PCI projektov s področja električne energije in 20 odstotkov PCI projektov s področja zemeljskega plina. Ta delež je nižji kot v preteklih letih Pri PCI projektih s področja električne energije je delež leta 2022 znašal 13 odstotkov, leta 2021 osem odstotkov in leta 2020 pet odstotkov. Enako se je ta delež zmanjšal tudi pri PCI projektih s področja zemeljskega plina. Leta 2022 je znašal 35 odstotkov, leta 2021 pa 25 odstotkov). Nosilci projektov so poročali o različnih razlogih za prestavitev: od negotovosti v zvezi s povpraševanjem in ponudbo, pomanjkanjem zanimanja trga, ponovnim določanjem prioritet projekta ali upoštevanjem preostalih aktivnosti, spremembami zaradi komplementarnost z drugo zapoznelo infrastrukturo do sprememb v splošnih vhodnih podatkih za načrtovanje.
ACER v poročilu ugotavlja, da so se investicijski stroški vseh PCI projektov na petem seznamu v primerjavi z letom 2015 povečali za skoraj deset odstotkov in so znašali 81,2 milijarde evrov. Od tega se skoraj 80 odstotkov stroškov nanaša na PCI projekte s področja električne energije. Spremembe pričakovanih stroškov naložb glede na preteklo leto so bile pri več kot 60 odstotkih PCI projektov, glavni razlog za spremembo pa so povišane cene materiala, tehnične opreme in dela. Pri teh projektih so se stroški v povprečju povečali za 130 milijonov evrov, in sicer za 137 milijonov evrov pri PCI projektih s področja električne energije in za 108 milijonov evrov pri PCI projektih s področja zemeljskega plina. ACER ugotavlja, da je bilo PCI projekte do sedaj skupaj porabljenih že 7,7 milijarde evrov, kar je malo manj kot deset odstotkov pričakovanih skupnih investicijskih stroškov.
Poročilo še ugotavlja, da je v nacionalne razvojne načrte sodelujočih držav trenutno vključenih 80 odstotkov PCI projektov.
Za olajšanje ocenjevanja, odobritve in izvajanja PCI projektov je ACER nacionalnim regulatornim organom, upravljavcem prenosnih omrežij in nosilcem projektov priporočil tudi nekaj izboljšav. In sicer naj okrepijo nadzor nad prednostnimi projekti, ki ne napredujejo, s strani regionalnih skupin. Izboljšajo naj oceno naložb, vključno z opredelitvijo potreb (tudi na regionalni ravni) in analizo stroškov in koristi projektov, ki obravnavajo te potrebe. Poleg tega naj sledijo doslednim pristopom pri ocenjevanju tveganj nosilca projekta v državah članicah. Če obstoječa regulativna orodja ne odpravijo naložbenih vrzeli, naj dodatno uskladijo interese operaterjev prenosnih omrežij in odjemalcev energije s sistematično uporabo spodbud, ki temeljijo na koristih, in z zagotavljanjem nepristranskosti do posebnih tehnoloških rešitev. Zagotovijo naj, da nosilci projektov predložijo popolne in kakovostne zahtevke za naložbe, tudi za skupine medsebojno odvisnih projektov. Poiščejo pa naj tudi učinkovit, dosleden, pragmatičen in prožen pristop za obravnavo zahtevkov za naložbe in kasnejšo porazdelitev stroškov naložb med države upravičenke.