Kibernetska varnost je večplastna zgodba

Podjetje Smart Com ima dolgoletno tradicijo delovanja na elektroenergetskem področju s prilagojenimi IKT rešitvami. Podjetjem v elektrogospodarstvu zagotavlja inovativne rešitve, najnovejše tehnologije ter celovite rešitve v skladu z njihovimi potrebami z namenom upravljanja kompleksnih omrežij, zmanjševanja stroškov poslovanja ter spremljanja in izboljševanja učinkovitosti IKT rešitev.

Kateri so glavni trendi oziroma usmeritve na področju IKT omrežja za elektroenergetske sisteme?

V zadnjih letih prihaja do velikih sprememb. V preteklosti so bila IKT omrežja bolj ali manj podrejena starejšim tehnologijam na osnovi TDM vodovne komutacije. Proces transformacije migracij v energetiki ni tako hiter, a ni nobenega dvoma več, da tehnologije na osnovi protokola IP prevzemajo glavno vlogo. Za elektroenergetska podjetja so to kritični sistemi, zato morajo biti zanesljivi in varni. Transformacija se sedaj preveša v zadnjo fazo in pričakovati je, da v naslednjih letih, tako imenovanega TDM sveta ne bo več. Marsikdo je ta proces v svojih načrtih predvidel že pred leti in tudi v Sloveniji je bil ta trend zaznan dovolj zgodaj. V ozadju so namreč investicije, za katere je treba načrtovati, da se bodo izvajale postopoma, na način, ki ne vnaša prekinitev ali poslabšanja kakovosti delujočih storitev.  Drug pomemben trend so pojav oz. bolj jasno razmejen ločnice med sistemi IT (poslovna IKT omrežja) in OT (obratovalna, procesna IKT omrežja). Gre za zasebna omrežja, ki so ločena od javnih in so namenjena različnim internim uporabnikom v elektroenergetskem podjetju. IT omrežja služijo zagotavljanju dostopa do poslovnih aplikacij, ki so običajno razmeščene v podatkovnih centrih. OT omrežja pa so namenjena kritičnim procesom, kot so sistemi vodenja in zaščit ter različnim meritvam in se ločujejo od zunanjih sistemov in javnih omrežij ravno zaradi visoke stopnje razpoložljivosti in varnosti. Pristopi, kako vzpostaviti IT in OT so različni: postaviti konvergentno omrežje znotraj in razmejiti na ravni virtualnih omrežij ali pa fizično graditi ločena omrežja. Globalni trend je, da se omrežja združujejo, saj tehnologija sama omogoča vse varnostne mehanizme, ki so potrebni v kritičnih sistemih, stroški konvergentnega omrežja pa so nižji. Tretji, morda v tem času najpomembnejši trend, pa je kibernetska varnost.

Kaj se torej dogaja na področju kibernetske varnosti v kritičnih sistemih, kot so elektroenergetski sistemi?

Elektroenergetska IKT omrežja nosijo kritične storitve, kar pomeni, da je takšna infrastruktura lahko hitro tudi tarča kibernetskega napada, odvisost ostalih sektorjev od energetskega pa je ogromna. Če ni električne energije obstanejo drugi gospodarski segmenti npr. proizvodnja ali pa banke. Tisti, ki hoče škodovati ve, da je danes električna energija praktično temelj vsega, ogrožena je lahko tudi nacionalna varnost. Moramo vedeti, da smo danes priča precej kibernetskim napadom in grožnjam. Zato postane načrtovanje ustreznih varnostnih mehanizmov in rešitev ključnega pomena za varnost komunikacij oz. IKT sistemov v elektroenergetiki. Pred leti to ni bilo tako izpostavljeno, ker ni bilo takšne povezanosti uporabnikov in naprav v IKT sistemih. Število naprav, ki so vključena v IKT sisteme pa se neprestano povečuje, izpostavljenost varnostnim tveganjem se s tem povečuje. Vsaka naprava vsebuje programsko opremo, ki pa (običajno) vsebuje različne varnostne vrzeli in tudi tisti, ki izvajajo različne napade, iščejo prav te vrzeli oz. najšibkejši člen v verigi. Kibernetska varnost je sicer večplastna zgodba. Presega zgolj tehnološki vidik, močno posega  na sociološko področje. Hekerji se pogosto osredotočajo na človeške napake ali varnostne vrzeli, ki so posledica neustreznega zavedanja glede tveganj, ki obstajajo. Eden od množice primerov je prepričanje, da ni potrebno šifrirati podatkovnih tokov preko optičnih vlaken, ki se v elektrogospodarstvu množično uporabljajo za zagotavljanje IKT storitev. Pred časom je bilo ''prisluškovanje'' taki komunikaciji izredno zahtevno in drago, danes pa temu ni več tako. Poleg tega se moramo vprašati, ali res vsa komunikacija poteka po optiki na daljnovodih, kjer je prisluškovanje zelo težko izvedljivo, predvsem pa nevarno. S področjem kibernetske varnosti se ukvarja precej institucij, ki z različnimi aktivnostmi povečujejo zavedanje o njenem pomenu, veliko se vlaga tudi  v razvoj standardov. Poznavanje tega področja je pomembno, saj na ta način lažje sledimo razvoju in vgradnji ustreznih varnostnih mehanizmov v IKT infrastrukturo. Tudi številne uredbe na ravni EU se dotikajo tega področja, ena najpomembnejših t.i. GDPR stopa v veljavo naslednje leto. Področje kibernetske varnosti je v okviru elektroenergetskih podjetij zelo pomembno, zato smo ga tudi v okviru združenja CIGRÉ -CIRED za letošnjo konferenco postavili v ospredje. Po prijavljenih referatih sodeč je tematika zelo aktualna, kar pomeni, da se je v energetskem segmentu v zadnjih letih zavedanje pomena tega področja močno povečalo.

Katere so še najbolj aktualne teme združenja CIGRE-CIRED oz. študijskega komiteja, katerega predsednik ste?

V študijskem komiteju D2, ki je specializiran za IKT v elektroenergetiki, trenutno obravnavamo več tem. Razvoj v telekomunikacijskih omrežjih je stalen proces, pomembno je osvetliti dobre prakse. Druga tema se dotika OT omrežij, se pravi omrežij, ki so namenjena vodenju elektroenergetskega sistema, zaščitam in podobno. Aktualna je postala tematika, kdaj in kje uporabljati samo zaprte sisteme in kdaj in kje tudi omrežja javnih ponudnikov IKT storitev, gre predvsem za mobilna omrežja. To področje je še predmet strokovne diskusije tudi v okviru mednarodne CIGRÉ, kjer smo ravno v procesu vključitve enega od slovenskih strokovnjakov v aktivno delo novo ustavljene delovne skupine WG D2.44. Eden od ključnih vidikov uporabe javne infrastrukture je kibernetska varnost. Stroškovno gledano so najcenejša oblika komunikacije mobilna omrežja javnih ponudnikov, pomembna z vidika zagotavljanja nekaterih storitev predvsem v distribucijah. Vemo, da se s pametnimi omrežji vedno bolj širi potreba po komunikaciji ne samo v visoko in srednje napetostnem omrežju, ampak tudi na raven SN/NN transformatorskih postaja, in celo do odjemalcev.

Kakšna je vloga IKT v razvoju pametnih omrežij?

Izredno velika. IKT je horizontalen segment pametnih omrežij. Na voljo je ogromno tehnologij in možnosti izbora različnih rešitev, ki jih prilagajamo konkretnim zahtevam. Vloga IKT v energetiki v preteklosti ni bila izpostavljena, čeprav imajo komunikacijske tehnologije v energetiki dolgo tradicijo, le da so bile do pred približno 25 let nazaj na voljo v uporabi analogne telekomunikacijske tehnologije. Z razvojem pametnih omrežij je IKT področje postalo neločljiv del vseh aktivnosti, na pohodu pa je tudi cela vrsta novih tehnologij.

Kaj pomeni digitalizacija na področju IKT?

Elektrogospodarstvo je bil eden prvih sistemov, ki je začel z digitalizacijo. V Sloveniji se je to začelo okrog leta 1995, ko je ELES zelo zgodaj vstopil na to razvojno pot v evropskem in globalnem pomenu. Z izgradnjo optičnega omrežja so bili podani temelji za digitalizacijo omrežij in dejansko se ta proces začel že takrat. Prva omrežja na osnovi IP in Ethernet paketnih tehnologij, ki so jih elektroenergetska podjetja uvajala v svoje sisteme, so bila v evropskem prostoru ravno v Sloveniji. Danes je digitalizacija v elektroenergetiki povezana s pametnimi omrežji. Z IKT tehnologijo se prenašajo velike količine podatkov, ki se shranjujejo v podatkovnih skladiščih, ti podatki pa vsebujejo pomembne informacije, ki jih je moč izluščiti z orodji in algoritmi analitike, ki so se v zadnjem času močno razvili in uveljavili.

Kako se IKT za elektroenergetske sisteme zliva oziroma prekriva s komunikacijskimi sistemi operaterjev in kako se uporablja javna omrežja za potrebe IKT?

Področje IKT je danes tako široko, da je potrebno slediti širši sliki in uporabiti zahtevam ustrezne in optimalne rešitve. Omrežja ponudnikov storitev so čedalje bolj aktualna, ker na kratek rok ni možno zgraditi obsežne komunikacijske infrastrukture, predvsem v SN in NN delu distribucijskih omrežij. Po drugi strani pa so na voljo določena omrežja, npr. LTE omrežja, ki omogočajo bistveno bolj kvalitetne storitve kot predhodniki. Z letom 2019 ali 2020 pa bo zaživela tudi tehnologija 5G. Trenutno je v razvoju in fazi demonstracijskih projektov in bo nedvomno aktualna tudi v elektroenergetiki. V prihodnosti bo treba zagotoviti pogoje za komunikacijo množice električnih vozil, saj bo treba imeti razpredeno mrežo polnilnic in omogočiti polnjenje baterij vozil tudi doma. Kako bo s shranjevalniki energije v prihodnosti in njihovo usklajeno delovanje znotraj elektroenergetskega sistema, bo seveda moralo biti podprto z ustreznimi sistemi in algoritmi ter povezano z aplikacijami preko TK omrežij.

Ali lahko Smart Com ponudi kakšne rešitve v zvezi z električnimi vozili?

Prav za električna vozila ne, vidimo pa to kot področje, povezano s komunikacijami, ki pa nas zanima. Zato se povezujemo s svetovnimi velikani, ki to tehnologijo že imajo. In ko bodo električna vozila potrebovala neko komunikacijo, bo treba zagotoviti sistemske rešitve in ne ad hoc rešitve, ki pogosto vodijo v slepo ulico. Na tem področju smo aktivni tudi z razvojem lastnih izdelkov, realiziranih na osnovi lastne IoT platforme. V tem hipu sodelujemo v mednarodnem razvojnem projektu Flex4Grid še z dvema podjetjema iz Slovenije – Elektro Celje in Institut Jožef Stefan, pričakujemo, da bomo izsledke tega projekta lahko uporabili tudi v snovanju prihodnjih rešitev na tem področju.

Kakšna je vloga strokovnih združenj, kot je CIGRE-CIRED pri krepitvi, ozaveščanju in razvoju v elektroenergetskih sistemih?

Izredno pomembna. CIGRÉ-CIRED je eno redkih stanovskih strokovnih združenj s področja elektrotehnike, ki ima v Sloveniji izredno širok potencial. V njem je povezanih veliko različnih podjetij, najbolj zastopana so seveda elektroenergetska podjetja, kar samo dokazuje, da se vsi zelo zavedajo pomena takšnih združenj. Namen združenja je spodbujanje svojih članov pri aktivnem sodelovanju na različnih vsebinskih področjih, ki so organizirana v okviru študijskih komitejev (ŠK). Združenje deluje izredno uspešno, na kar kaže številčnost strokovnih prispevkov članov na različnih strokovnih dogodkih doma in v tujini. Letos bo na vrsti že 13. konferenca in glede na število prijavljenih referatov je očitno, da zavzetost ne pojema. Dokazuje pa tudi, da imamo ogromno strokovnega znanja, ki je visoko cenjeno tudi v tujini.