Plan je je v skladu z ambicijo in odzivom na svetovno energetsko krizo ter pozivi k ukrepanju, ki izhajajo iz podnebnega vrha cop26 v Glasgowu. Največji svetovni onesnaževalec načrtuje vsaj 150 novih reaktorjev v naslednjih 15 letih, kar je več kot je preostali svet zgradil v zadnjih 35. Kitajska vlada ni nikoli prikrivala svojega interesa za jedrsko energijo, ki naj bi skupaj z obnovljivimi viri energije predstavlja del cilja predsednika Xi Jinpinga, da bi kitajsko gospodarstvo do sredine stoletja postalo ogljično nevtralno. V začetku tega leta je kitajska vlada v svojem uradnem petletnem načrtu izpostavila jedrsko energijo kot edino obliko energije za kratkoročno obdobje. Kmalu zatem je še predsednik China General Nuclear Power Corp., ki ga podpira država, predstavil dolgoročni cilj, ki do leta 2035 predvideva 200 gigavatov električne energije, kar je dovolj za napajanje več kot ducat mest velikosti Pekinga.
Končni načrt Kitajske je, da do leta 2060 zamenja skoraj vseh svojih 2990 generatorjev na premog s čisto energijo. Novi modularni reaktorji pa naj ne bi zahtevali izgradnje popolnoma novih elektrarn, saj teoretično le-ti lahko nadomestijo generatorje na premog v že obstoječih termoelektrarnah, pravi Morin pri Svetovnem jedrskem združenju. Kitajska, ki bo v izgradnjo jedrskih elektrarn vložila okoli 440 milijard dolarjev, računa, da bodo v prihodnosti z jedrsko energijo preprečili približno 1,5 milijarde ton letnih izpustov ogljika, kar je več, kot jih ustvarijo Združeno kraljestvo, Španija, Francija in Nemčija skupaj.
Pri uresničitvi kitajskih načrtov imata ključno vlogo tudi veter in sonce, ki bosta postala prevladujoča v mešanici energetskih virov v državi, medtem ko bo jedrske energije skoraj tretjina, so ocenili raziskovalci z univerze Tsinghua. Kitajska naj bi že sredi tega desetletja prehitela ZDA kot največjega proizvajalca jedrske energije na svetu.