Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, ki deluje v okviru Inštituta Jožef Stefan, že od leta 1993 izvaja anketo o odnosu mladih do jedrske energije.
Ena izmed pomembnih dejavnosti Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo je namreč tudi informiranje splošne javnosti o miroljubni rabi jedrske energije, radioaktivnosti, ionizirajočemu sevanju in o drugih povezanih tematikah.
Ker 80 odstotkov obiskovalcev centra predstavljajo osnovno- in srednješolci in, da bi se predavatelji znali ustrezno pripraviti na predstavitve, so se že leta 1993 odločili med šolarji izvesti anketo, ki bi pokazala nivo njihovega znanja in odnos do jedrske energije.
S prvo anketo poskušali oceniti znanje mladih
Izobraževalni center anketo z desetimi vprašanji na vzorcu tisoč mladih od leta 1993 izvaja vsako pomlad. Mlade anketirajo ob obisku in na ta način dobijo nepristransko mnenje, ki je plod poznavanja te tematike iz vsakdanjega življenja in ne (še) obiska centra. Tudi sicer s predavanji mladih ne poskušajo prepričevati, ampak se držijo predstavitve dejstev in fizikalnih osnov delovanja jedrskega reaktorja, sevanja in radioaktivnost. Na objektiven način mladim predstavijo tveganja in prednosti jedrske energije, da si bodo znali sami ustvariti mnenje, ki ga bodo verjetno imeli tudi še kot odrasli člani družbe.
V prvi anketi so imeli za osnovo vprašanja javnomnenjske raziskave iz leta 1987, ki so bili sicer namenjena reprezentativnemu vzorcu odrasle slovenske populacije, in na ta način dobili tudi primerjavo odgovorov med njimi. Po besedah vodje Izobraževalnega centra dr. Igorja Jenčiča se zavedajo, da anketiranje mladih ni reprezentativni vzorec, ki bi ga lahko posplošili, ampak gre le za en segment populacije, ki že z obiskom izkaže določeno željo po informacijah o tej tematiki.
Avtorji ankete vsakih nekaj let kakšno že irelevantno vprašanje zamenjajo z novim, bolj aktualnim. Vsa nova vprašanja pa morajo biti v anketah vsaj nekaj let, saj samo tako lahko pokažejo nek trend med mladimi. Prav tako za primerjavo mnenj z reprezentativnim vzorcem splošne populacije v ankete občasno vključijo tudi vprašanja iz različnih domačih in tujih javnomnenjskih anket na temo jedrske energije.
Negativni in pozitivni trendi se kažejo tako pri odraslih kot pri mladih
Odgovori anketirancev so zelo koristni, ker kažejo trende v družbi, ki jih lahko spremljamo skozi leta, in to kljub temu, da imajo mladi lahko nekoliko drugačno mnenje od povprečne populacije. Vendar, če na področju jedrske energije pride do trenda v pozitivno ali negativno smer, se to zelo verjetno izraža tudi pri mladih. Na anketna vprašanja namreč odgovarjajo na osnovi tega, kar so slišali o tej temi doma, v medijih, šoli ali med prijatelji. Prav tako pa anketa pokaže, kaj o jedrski energiji mladi poznajo in kaj ne, o čem imajo popolnoma napačno predstavo in podobno, kar še vedno usmerja informativno dejavnost Izobraževalnega centra.
Naključje je hotelo, da je letošnje anketiranje mladih potekalo po dogodkih v Fukušimi, saj vedno poteka med marcem in majem, ko Izobraževalni center obišče največ šolarjev. Avtorji ankete so bili pri pregledovanju rezultatov zelo presenečeni, saj je bil odklon odnosa mladih do jedrske energije kljub dogodkom na Japonskem minimalno negativen. Tako je nekoliko manj mladih presodilo, da so prednosti jedrske energije večje kot so tveganja, prav tako pa jih je bilo nekoliko manj naklonjenih gradnji drugega bloka krške nuklearke. Če ne bi prišlo do jedrske nesreče v Fukušimi, bi avtorji po vsej verjetnosti predvidevali, da so rezultati le tako imenovani statistični šum. Sprememba je bila minimalna kljub temu, da je bilo medijsko poročanje o dogodkih silno alarmantno, a očitno se mladih to še ni dotaknilo. Po drugi strani pa mladi s to tematiko tudi še niso tako nasičeni in prepričevani s strani drugih. Obstaja pa velika verjetnost, da se bodo dogodki v Fukušimi bolj izrazili v anketi prihodnje leto, saj se mnenja v družbi po navadi ustalijo sčasoma.
Polona Bahun