V družbi ocenjujejo, da so kljub izrednim okoliščinam zaradi epidemije koronavirusa v letu 2020 poslovali zelo uspešno, še zlasti glede realizacije strateških in operativnih ciljev, ki nimajo neposrednega vpliva na izkaz poslovnega izida, in na vseh področjih realizirali vsebinske naloge. Vpliv epidemije se je tako pokazal na treh področij: v nižjem čistem poslovnem izidu, pri več kot 31 milijonih evrov nižjih prilivih od načrtovanih ter pri kasnitvi realizacije planiranih investicij, predvsem zaradi težav pri dobavah. Čisti poslovni izid je tako za štiri odstotke nižji kot leta 2019 in za 17 odstotkov višji od rebalansa letnega načrta. Prvotni čisti poslovni izid so načrtovali v višini skoraj 22 milijonov evrov, dosegli pa 15,9 milijona evrov, kar je za 6,1 milijona evrov manj. Razlog v nižjem čistem poslovnem izidu je izključno v znižanju priznane stopnje donosnosti, ki jo prizna Agencija za energijo. Zaradi oprostitve plačila priključne moči za gospodinjstva in malo gospodarstvo v mesecih od marca do maja lani je agencija stopnjo znižala s 5,26 odstotka na 4,13 odstotka.
Za leto 2020 so v družbi načrtovali 148,3 milijona prilivov od omrežnine v RS, čezmejnih prenosnih kapacitet in vseevropskega poravnalnega mehanizma ITC. Realizirali so 116,8 milijona evrov oziroma za 31,5 milijona evrov manj. Ta likvidnostni izpad se je nadomestil z višjim zadolževanjem in bo v prehodnem obdobju vsaj petih let pomenil večji neto finančni dolg, še vedno pa na obvladljivem nivoju. Zaradi metodologije Agencije za energijo izpad prilivov ni imel neposrednega učinka na čisti poslovni izid leta 2020. Izpad so v Elesu nadomestili s črpanjem pasovnih časovnih razmejitev iz omrežninskih presežkov preteklih let.
Za 161,2 milijona evrov ustvarjenih čistih prihodkov iz prodaje je na ravni popravljenega leta 2019 in za šest odstotkov več, kot je bilo predvideno v rebalansu letnega načrta, ter za štiri odstotke manj, kot je bilo prvotno načrtovano.
Za Elesom uspešno investicijsko leto
ELES je v letu 2020 za investicije skupaj namenil 94,9 milijona evrov, kar je 31 odstotkov manj, kot je bilo načrtovano. Za nove investicije je bilo namenjenih 77,6 milijona evrov, za obnove oziroma rekonstrukcije 13,6 milijona evrov sredstev in za male investicije 3,7 milijona evrov.
V teku so bili številni projekti izgradnje novih in nadgradnje obstoječih prenosnih povezav ter razdelilnih transformatorskih postaj. Med najpomembnejšimi investicijskimi projekti je bila gradnja DV 2x400 kV Cirkovce–Pince, DV+OPGW, v okviru katerega so bila v letu 2020 pridobljena delna gradbena dovoljenja za 80 odstotkov celotne trase ter dokončani postopki javnih naročil za izgradnjo ter dobavo VN opreme daljnovoda. V teku so gradbena dela in dobava jeklenih konstrukcij, izvedena so bila gradbena dela in postavitev jeklenih konstrukcij na delu prestavitve 220 kV daljnovoda za potrebe sprostitve prostora, elektromontažna dela pa bodo izvedena v letošnjem letu.
Med pomembnejšimi projekti v lanskem letu je bila posodobitev ter dograditev RTP Cirkovce. Zgrajena je bila stavba GIS z montažo postroja GIS in pripadajoče opreme 110 kV stikališča in montaža 400 kV stikališča v celoti. V letu 2021 so predvideni dobava in vgradnja 400 kV transformatorjev in začetek obratovanja 110 kV in 400 kV stikališča.
V okviru vlaganj v RTP 400/220/110 kV Beričevo – izgradnja transformacije 400/110 kV so bila dokončana vsa predvidena javna naročila, pridobljeno je bilo gradbeno dovoljenje in izvedena uvedba v delo. Trenutno so v teku gradbena dela.
V okviru projekta gradnje priključnega DV 220 kV in priključnih polj v RTP (Metal) Ravne so v teku so postopki umeščanja v prostor. Na podlagi sprejetega DPN se izvajajo dejavnosti v zvezi s pridobivanjem pravice graditi za novo traso DV 2x110 kV Gorica–Divača (Renče).
V okviru projekta dogradnje transformacije 400–110 kV in rekonstrukcije 110 kV stikališča v RTP Divača sta bili izvedeni rekonstrukcija osmih 110 kV polj z zamenjavo primarne in sekundarne opreme in pripadajočimi gradbenimi deli ter zamenjava sekundarne opreme v celotnem 400 kV in celotnem 220 kV stikališču.
Opravljena so bila vsa vzdrževalna dela, ki so bila mogoča glede na izredne okoliščine, z lastnimi kadri pa je bilo, poleg sodelovanja v okviru rekonstrukcij in gradenj, izvedenih tudi več elektromontažnih del, in sicer na objektih RTP Maribor, RTP Cirkovce, RTP Divača in DV 110 kV Grosuplje–Ribnica–Kočevje.
Na področju projektov pametnih omrežij je projekt SINCRO.GRID lani dosegel velik napredek na področju implementacije. Projekt se izvaja na dveh lokacijah, in sicer RTP Divača za VSR (dušilko) in MSCDN (energetski kondenzator). Za projekt VSR so bila zaključena vsa dela in preizkusi, tako da je od junija 2020 dušilka v obratovanju. Za MSCDN so bila zaključena vsa dela, zagon naprave pa v Elesu pričakujejo v prvi polovici letošnjega leta. V RTP Beričevo je bila za dobavo SVC/STATCOM podpisana pogodba, v decembru 2020 pa je bilo izdano tudi gradbeno dovoljenje.
V okviru vzpostavitve čezmejnega virtualnega centra vodenja je bilo izvedeno tovarniško testiranje, v decembru 2020 je bil uspešno zaključen projekt SUMO (Sistem za ugotavljanje meja obratovanja) − Vgradnja baterijskih hranilnikov električne energije. Zaključena so bila vsa gradbena in montažna dela na lokacijah RTP Pekre in RTP Okroglo. V začetku leta 2021 so predvidena testiranja in vstavljanje naprav v pogon. Za drugo fazo projekta SINCRO.GRID je bila podpisana pogodba za dobavo VSR (dušilke) za RTP Cirkovce. Projekt je v fazi izvedbe, dušilka bo predvidoma dobavljena v letu 2021.
V Elesu so bili v lanskem letu zelo aktivni tudi na področju e-mobilnosti. Uvajali so e-mobilnost na svojih zasebnih lokacijah skladno s konceptom celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e-vozil. Glavna usmeritev nameščanja polnilne infrastrukture je na zasebnih lokacijah, kjer vozila stojijo dlje in se lahko nemoteno dolgotrajno polnijo brez potrebe po umikanju vozil.
Zaključuje se tudi mednarodni japonsko-slovenski projekt pametnih omrežij in pametnih skupnosti NEDO, v okviru katerega so s partnerji razvijali napredno vzdržnostno shemo mesta Ljubljane, ki obsega predelavo 150 zaščitnih relejev, ki bodo omogočili sprotno prilagajanje zaščitne sheme. Potekala je gradnja hranilnika električne energije v Idriji in BTC. Na obeh lokacijah so zaključena gradbena dela, izvajalci so začeli montažo baterijskih celic. Pridobljeno je gradbeno dovoljenje za izgradnjo kabelske povezave, s katero bo hranilnik v Ljubljani priključen na omrežje. V Idriji so s sistemi vodenja odjema opremili 30 gospodinjstev in deset javnih stavb. Na področju BTC so ravno tako povezali več ključnih bremen, ki lahko zagotavljajo prožnost. Vse to je bilo povezano v oblačni sistem področnega sistema prožnosti. V letu 2021 se bo končala montaža vse opreme in projekt bo prešel v demonstracijsko fazo, ki bo končana do konca leta 2021. ELES je nadaljeval tudi s fizičnim prevzemom 110 kV prenosne opreme v lasti distribucijskih podjetij, kar mu nalaga Uredba o razmejitvi 110 kV omrežja v distribucijski in prenosni sistem ter plan prevzemov za leto 2020 realizirala stoodstotno.
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je znašal 17,8 milijona evrov in je bil za tri odstotke nižji kot v popravljenem letu 2019, za 30 odstotkov višji od rebalansa letnega načrta in za šest odstotkov nižji od prvotnega plana.
Celotni odhodki (159,9 milijona evrov so bili glede na popravljeno leto 2019 višji za štiri odstotke in prav tako za štiri odstotke višji od načrtovanih v rebalansu. Poslovni odhodki v strukturi predstavljajo 97,7 odstotka vseh odhodkov.
V Elesu so v lanskem letu izdelali tri strateške dokumente, ki usmerjajo delovanje družbe v prihodnjih letih, in sicer: Trajnostno strategijo s pogledom do leta 2050 (prvi tovrstni dokument v Elesu), Dolgoročni strateški plan družbe ELES 2021-2025 ter Razvoj prenosnega omrežja v obdobju 2021 do 2030.
Značilnost vseh treh dokumentov je njihova vsebinska povezanost, usmeritve trajnostne strategije se izražajo v novo definirani viziji in novem poslanstvu ter strateških ciljih v DSP ELES 2021–2025, razvoj prenosnega omrežja do leta 2030 pa temelji na izhodiščih iz obeh predhodno navedenih strategij. ELES je prejel tudi številna priznanja, med drugim: nagrado mednarodnega združenja ISGAN za odličnost na področju inovacij, integracij in preobrazbe sistemov pametnih omrežij. Projekt NEDO je osvojil nagrado za najboljši projekt, projekt FutureFlow pa je bil razglašen za drugi najboljši projekt s področja projektov pametnih omrežij na svetu. Družba je prejela nagrado časnika Finance za najboljše letno poročilo, med velikimi podjetji (ki niso subjekti javnega interesa) za leto 2019 ter tudi priznanje za najbolj varno podjetje 2019.
Kljub temu, da v Elesu ocenjujejo, da se bodo tudi v letošnjem letu pojavili dodatni negativni učinki epidemije koronavirusa, si bodo prizadevali uresničevati zastavljene cilje.