Neto domače emisije EU, vključno s sektorjem rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF), so bile za 30 odstotkov nižje od ravni iz leta 1990 in ostajajo na pravi poti, da EU do leta 2030 doseže cilj 55-odstotnega zmanjšanja emisij.
V primerjavi s predhodnim letom so se emisije iz sektorjev, ki jih pokriva sistem trgovanja z emisijami (EU ETS) v letu 2021 povečale za 6,6 odstotka. EU ETS zajema proizvodnjo električne energije, večji del industrijske proizvodnje in emisije iz letalstva znotraj EU. Povečanje odraža okrevanje gospodarstva po epidemiji in energetsko krizo. Po približno 60-odstotnem padcu leta 2020 so se emisije iz letalstva EU ETS leta 2021 povečale za 30 odstotkov, vendar so ostale za 50 odstotkov nižje kot leta 2019.
Od uvedbe EU ETS leta 2005 so se emisije, ki jih zajema ta sistem, zmanjšale za približno 34,6 odstotka. Vzporedno so države članice od leta 2013 zbrale več kot 100 milijard evrov prihodkov od dražb, ki bodo uporabljeni za nadaljnje podnebne ukrepe in ukrepe za energetski prehod.
Emisije, ki niso vključene v EU ETS – iz industrije manjšega obsega, prometa, zgradb, kmetijstva in odpadkov – so se povečale za 3,5 odstotka. Najizraziteje so se povečale v prometnem sektorju, kjer so se glede na leto 2020 v letu 2021 povečale za dobrih sedem odstotkov. Prav tako so se povečale tudi emisije iz stavb, in sicer za 3,1 odstotka. Izpusti iz kmetijskega sektorja so se nekoliko zmanjšali, in sicer za 0,3 odstotka, vendar je dolgoročno zmanjšanje kmetijskih izpustov v primerjavi z letom 2005 majhno.
CO2 se lahko odstrani iz ozračja in kopiči v vegetaciji in prsti (zaradi rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva – LULUCF). Ti odvzemi so se med letoma 2013 in 2020 zmanjšali in so zdaj za 30 odstotkov nižji od ravni iz leta 1990. Glavni razlog, da so se ponori ogljika v EU v tem obdobju zmanjšali, je večje povpraševanje po lesu, vse večji delež gozdov za sečnjo ter povečanje naravnih nesreč in napadov škodljivcev.
Evropska komisija je sprejela tudi poročilo o kakovosti goriva, ki kaže, da so potrebni nadaljnji ukrepi za dosego cilja zmanjšanja intenzivnosti emisij v gorivih za promet za šest odstotkov, ki velja od januarja 2021. V povprečju se je ta v 27 državah članicah zmanjšala za 5,5 odstotka v primerjavi z izhodiščem v letu 2010 in se je v vsakem od zadnjih dveh let zmanjšala za 1,2-odstotne točke. Vendar se napredek med državami članicami zelo razlikuje, saj je cilj iz direktive o kakovosti goriva doseglo enajst držav članic.
Medtem, ko EU na splošno ostaja na pravi poti, da uresniči svoje podnebne cilje, je potrebno hitro ukrepanje, da bi do leta 2030 dosegli cilj najmanj 55-odstotnega zmanjšanja neto emisij in podnebno nevtralnost do leta 2050. Zato je Evropska komisija julija 2021 predlagala celovit sveženj predlogov podnebne, energetske, prometne in davčne politike, s čimer bi zagotovili, da je okvir politike EU primeren za doseganje višjih podnebnih ciljev EU.
Prehod na podnebno nevtralnost zahteva precejšnja vlaganja. Za 26 načrtov za okrevanje in odpornost, ki so jih predložile države članice in so bili sprejeti do sredine septembra, je 40 odstotkov skupnih načrtovanih izdatkov namenjenih podnebnim naložbam.
Evropska komisija še naprej sodeluje s finančnim sektorjem pri uskladitvi kapitalskih tokov s podnebnimi cilji. Ta prizadevanja vključujejo izvajanje prenovljene strategije trajnostnega financiranja.