Kot je dejal predsednik uprave mag. Andrej Ribič, je družba glede na zahtevne zunanje okoliščine poslovala uspešno in leto 2020 zaključila z dobičkom v višini 11,3 milijona evrov. Pri soočanju z epidemijo so bili po začetnem krču uspešni ter svoje delo popolnoma prilagodili novim razmeram in zagotovili nemoteno delovanje elektroenergetskega sistema. Situacija je pripomogla k temu, da so hitreje digitalizirali procese v podjetju in uvedli nove oblike dela. Ključne operativne kadre v distribucijskih centrih vodenja so razporedili v ločene skupine in na različne lokacije, s čimer so zmanjšali tveganje za okužbo in bili pri tem zelo uspešni. Vpliv epidemije so v družbi občutili pri ustvarjenemu dobičku, saj se je s spremembo Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje zmanjšal tudi dobiček.
Za investicije so v lanskem letu namenili 35,8 milijona evrov, kar je za 700.000 evrov manj od načrtovanega. Med njimi so bile pomembnejše vključitev RTP 110 kV Ivančna Gorica in priključnega daljnovoda 2 x 110 kV Grosuplje–Ivančna Gorica na odseku Ivančna Gorica–Trebnje, zahtevna rekonstrukcija RTP 110/20 kV Kamnik, pri kateri so izvedli prvi dve fazi, ter zaključek gradbenih del na RTP 110/20 kV Dobruška vas in začetek gradnje nadomestne RTP 110/20 kV Vodenska. Za vključitev pa je pripravljen tudi RTP 110/20 kV PCL (Potniški center Ljubljana) ter zgradili nekaj 20 kV daljnovodov in kablovodov
Končali so zelo pomemben projekt uvedbe novega sistema SCADA/ADMS, ki za družbo predstavlja veliko pridobitev, saj bo z njim obvladovanje omrežja še bistveno boljše kot doslej. Širili so mrežo električnih polnilnic in prenovili prostore distribucijskega centra vodenja. Novi sistem je velik korak k še bolj zanesljivemu upravljanju distribucijskega omrežja, omogoča napredne funkcije vodenja in razvoj novih storitev za uporabnike. Te med drugim omogoča tudi napredni merilni sistem, v katerega je bilo konec leta 2020 vključenih že več kot 232 tisoč oziroma 69 odstotkov vseh uporabnikov distribucijskega sistema na območju Elektra Ljubljana, kar jih med slovenskimi elektrodistributerji uvršča v vrh nameščenih naprednih merilnih naprav. Še naprej pa sodelujejo tudi z okoljevarstvenimi organizacijami pri ohranjanju narave in po novem sodelujejo tudi v akciji ohranjanja velike sove uharice. Njihova naloga je, da v bližini gnezdišč zaščitijo električne drogove in s tem zmanjšajo smrtnost te redke vrste.
Izvršni direktor računovodsko-finančnih storitev mag. Marjan Ravnikar je predstavil rezultate poslovanja v preteklem letu in ob tem izpostavil vpliv spremembe Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje. Na podlagi teh sprememb se namreč zmanjšuje donos s 5,26 na 4,13 odstotka, zaradi česar je bil čisti poslovni izid manjši s primerljivim v preteklem letu, v primerjavi z načrtovanim pa je bil manjši za 12,7 odstotka. Čisti prihodki od prodaje pa so bili za 3,2 odstotka nižji od načrtovanih. Kot je povedal, je od leta 2010 dalje distribuirana energija vsako leto naraščala, prvi padec v primerjavi s predhodnim letom pa beležijo v letu 2019 z minimalnim padcem manj kot en odstotek. Lani je bil padec distribuirane energije že bolj izrazit, in sicer 3,15-odstoten, kar kaže tudi na gospodarsko recesijo.
Priznani donos je od leta 2013 padel za 47 odstotkov, v tem času pa so izvedli za preko 260 milijonov evrov. Prihodki ostajajo na nivoju nad 80 milijonov evrov. Glede na lansko leto, ko se je začelo gospodarsko ohlajanje so tržno dejavnost uspeli zadržati na nivoju devetih odstotkov, kar pomeni, da s skupnimi prihodki počasi zopet presegajo mejno vrednost 100 milijonov evrov prihodkov. Kljub nominalnemu zniževanju donosa in minimalnemu povišanju zadolženosti so investicije uspeli ohraniti na visokem, skoraj 44-odstotnem deležu v strukturi prihodkov, kar dokazuje relativno visoko notranjo donosnost, saj niso ogrozili kreditne sposobnosti. Poudaril je, da imajo za letošnje leto zastavljene visoke načrte in rezultati prvih petih mesecev kažejo, da bodo doseženi. Načrtujejo, da bodo v letu 2021 čisti dobiček glede na lansko leto presegli za enajst odstotkov in se s tem zopet približali 13 milijonom evrov čistega dobička. Prav tako ne znižujejo investicijskega cikla in v letu 2021 za investicije namenjajo 37,3 milijona evrov. Od tega 63,5 odstotka sredstev za infrastrukturo, za digitalizacijo pa kar 26,5 odstotka, kar se v podjetju še ni zgodilo.
Za priključitev samooskrbnih elektrarn je treba pospešeno nadgrajevati omrežje
Svetovalec uprave dr. Jurij Curk je izpostavil problematiko povečanega obsega zahtev za priključitev OVE na distribucijsko omrežje ob zapletenih in zahtevnih formalnih in tehničnih postopkih za njihovo priključevanje. Posledice ciljev energetske politike do leta 2050 pomenijo intenzivno elektrifikacijo rabe energije, kar pomeni tudi 12 TWh energije iz novih OVE Scenarij temelji predvsem na sončnih elektrarnah, kar pomeni 12.000 MW dodatne priključne moči med tem, ko je sedanja instalirana moč celotne proizvodnje v Sloveniji približno 3.500 MW. Razpršena proizvodnja močno vpliva na razmere v distribucijskem omrežju Elektra Ljubljana in rasti števila OVE bo nemogoče slediti brez pospešenega nadgrajevanja omrežja, če želimo porabnikom zagotoviti zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo. Z vpeljavo samooskrbe se je v začetku leta 2016 ponovno povečalo zanimanje investitorjev za priključitev sončne elektrarne. V letu 2020 je bilo instaliranih 370 MW sončnih elektrarn s proizvodnjo 0,29 TWh ( dva odstotka poti do leta 2050), v omrežje pa so vključili 60 MW sončnih elektrarn. To pomeni, da morajo, če želijo doseči začrtan cilj, vsako leto priklope povečati na 400 MW letno. Število novo priključenih samooskrbnih elektrarn strmo narašča, samo v letošnjega pol leta so v Elektru Ljubljana na novo priključili 467 samooskrbnih elektrarn. Precej težav pri tem povzročajo zapleteni postopki – tako formalni kot tehnični, ki bi si jih želeli skrajšati in poenostaviti.
Predstavil je še področje e-mobilnosti, ki ga sooblikujejo z največjim slovenskim sistemom polnilne infrastrukture Gremo na elektriko, ki je leta 2020 kljub krizi zaradi epidemije dobilo popolnoma nov zagon, saj so na trg prišle nove večje količine vozil in kljub njihovi skromnejši uporabi zaradi krize so številke polnjenj in porabljene energije presenetljivo zrasle. Temu so v podjetju sledili s številnimi novimi polnilnicami. Tako je bilo lani v mreži polnilnic Gremo na elektriko že 400 električnih polnilnic, od tega je imela družba 155 lastnih polnilnih mest. Zabeležili so 54095 polnjenj in imajo že 8109 uporabnikov. Intenzivno se ukvarjajo tudi z razvojem rešitev za zagotavljanje polnilne infrastrukture, predvsem za množično počasno pametno polnjenje, brez česar ob napovedanem povečanju števila električnih vozil v prihodnjih 30 letih elektroenergetski sistem ne bo zdržal.
V podjetju nadaljujejo tudi s projektom Leti, leti štorklja, ki so ga začeli leta 2019, ko so skupaj z DOPPS prvič opremili dve štorklji z napravama GPS in jima sledili na njuni selitvi. Leta 2020 so opremili še tri štorklje iz istega gnezda v Bevkah. Sledenje štorkljam po interaktivnem zemljevidu jim daje vpogled v potek poti, postanke, Izbor smeri - štorklje namreč potujejo v Afriko po različnih selitvenih poteh. Spremljanje štorkelj preko zaslona jih je na začetku navdajalo z občutkom lahkotnosti tega potovanja, a so ob spremljanju različnih usod spoznali, da je selitev najbolj nevarno obdobje v njihovem življenju. Tako so štiri od petih opremljenih štorkelj žal nesrečno končale, smo pa za skoraj vse ugotovili vzrok nesreče. Še vedno pa spremljajo potovanje štorklje Bele, ki se po dveh letih in več kot 33.000 prepotovanih kilometrih trenutno nahaja v bližini Kaira, je povedala vodja Službe za korporativno komuniciranje Kristina Sever. Izsledki projekta bodo vključeni v raziskavo uporabe telemetrijskih podatkov za oceno smrtnosti ptic na afriško-evrazijski selitveni poti, ki jo koordinira BirdLife International in podpira švicarska fundacija MAVA.
Izjavo predsednika uprave Elektra Ljubljana najdete v objavljenem videu.