Da bi dosegli globalni cilj potrojitve zmogljivosti OVE do leta 2030, bi morali največji svetovni povzročitelji emisij CO2 v skupini G20 in v dodatnih 15 državah iz Azije in Srednje Amerike (Malezija, Filipini, Tajska, Vietnam, Kambodža, Laos, Mjanmar, Singapur, Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva, Panama in Belize) več kot podvojiti svoje letno dodane zmogljivosti OVE do leta 2030, ugotavlja Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA).
Glede na podatke IRENA v vlogi skrbniške agencije, zadolžene za spremljanje napredka pri doseganju soglasja z lanske podnebne konference, pa je napredek premajhen in je neenakomerno porazdeljen v nekaj gospodarstvih. Cilj do leta 2030 je ključnega pomena za ohranitev dviga povprečne globalne temperature na 1,5° C.
Podatki so bili objavljeni v okviru konference Berlinski dialog o energetski tranziciji, ki jo je pripravila IRENA. Novi nabor podatkov ocenjuje ključne kazalnike uspešnosti za dosego cilja OVE do leta 2030 in napredek pri ohranjanju dviga povprečne globalne temperature na 1,5° C v skupini G20, vključno z EU, in dodatnimi 15 državami (G20+). Te države bi morale do leta 2030 zagotoviti kar 80 odstotkov globalnih nameščenih zmogljivosti OVE. Države G20 sicer predstavljajo 80 odstotkov globalne porabe energije in prispevajo več kot 80 odstotkov globalnih emisij CO2, povezanih z energijo.
Po scenariju IRENA 1,5° C bi se morala nameščena zmogljivost povečati s trenutnih 3,4 TW na 9,4 TW v G20 in s 3,5 TW na 9,7 TW v G20+ do leta 2030. Za dosego globalnega cilja do leta 2030 je potrebnih 11,2 TW nameščenih zmogljivosti OVE.
Generalni direktor IRENA Francesco La Camera je ob tem povedal, da je vse odvisno od napredka v skupini G20+. Največja gospodarstva na svetu imajo ključ do potrojitve zmogljivosti OVE do leta 2030 na globalni ravni. Podatki IRENA jasno kažejo, da so OVE predstavljali skoraj 90 odstotkov vseh povečanih globalnih energetskih zmogljivosti, kar predstavlja zgodovinski mejnik za OVE. Toda za uresničitev globalnega cilja mora biti napredek uravnotežen v več državah in regijah. Doseganje tega cilja pa zahteva več ambicij in več ukrepanja v državah G20+. Čas je, da OVE sistematično vključimo v naslednji krog nacionalnih podnebnih načrtov. Z izboljšanjem njihovih nacionalno določenih prispevkov in pospeševanjem ukrepov leta 2025 lahko G20+ prevzame odgovornost in s pomočjo OVE doseže kritično potrebno zmanjšanje emisij CO2.
Kljub temu pa ima od 13 predloženih nacionalnih prispevkov držav le pet določene cilje OVE do leta 2030. IRENA bo s svojimi aktivnostmi pripomogla k višjim ciljem v nacionalno določenih prispevkih in s tem k energetskemu prehodu. Zato močno spodbuja države, da zastavijo jasne načrte glede OVE, ki ustrezajo cilju 1,5° C in, ki vključujejo naložbene načrte za privabljanje in mobilizacijo financiranja projektov.
Skupina držav G20 je v letu 2023 za naložbe v zmogljivosti OVE namenila 547 milijard ameriških dolarjev, kar je pomenilo pomemben korak naprej. Vendar pa se mora za potrojitev zmogljivosti OVE do leta 2030 povprečen znesek letnih naložb med letoma 2024 in 2030 v državah G20+ podvojiti na več kot 1080 milijard ameriških dolarjev, kar zahteva tesno sodelovanje med vladami, akterji zasebnega sektorja, različnimi organizacijami, državami in regijami.
Kot je še poudari generalni direktor IRENA Francesco La Camera, so znanje in izkušnje na voljo, prav tako pa tudi rešitve. Potrebujemo le pogumne ukrepe, močnejše politike in povečane naložbe, da zapolnimo vrzel v financiranju in pospešimo energetski prehod.
IRENA je ob tem predstavila dodatna priporočila o prednostnih ukrepih za leto 2025. Kot prvo je to elektrifikacija ključnih sektorjev končne uporabe, kot so mobilnost, ogrevanje in hlajenje, kar zahteva razvoj omrežij, digitalizacijo in prilagodljive rešitve. Nadalje neposredna uporaba OVE v sektorjih končne porabe, kot je povečana uporaba trajnostnih biogoriv v ladijskem in letalskem prometu, zahteva ciljno usmerjene naložbe in politične posege. In kot zadnje se mora energetska učinkovitost podvojiti, čisti vodik in njegovi derivati ter druge čiste tehnologije pa bodo zahtevale nadaljnji tehnološki napredek.