Namen študije je bila obravnava izziva za vzpostavitev zanesljive ocene stanja proizvodnje neto ničelnih tehnologij v EU glede na omejeno razpoložljivost podatkov. Glavni cilj študije pa je premostiti to vrzel v podatkih in zagotoviti osnovo za bolj ciljno usmerjena priporočila.
Poročilo temelji na dveh ključnih komponentah: podrobnem zemljevidu proizvodnih zmogljivosti za izbrane neto ničelne tehnologije v vseh državah EU in na poglobljeni analizi obstoječih politik in iniciativ, ki podpirajo rast proizvodnih zmogljivosti na nacionalni ravni. To vključuje pregled regulativnih okvirov, postopkov izdajanja dovoljenj, naložbenih spodbud in programov za razvoj znanja in spretnosti kadrov. S to analizo študija prepoznava obstoječa ozka grla in izpostavlja izzive ter priložnosti za povečanje proizvodnih zmogljivosti.
Ugotovitve študije ponujajo podrobno sliko po državah EU in prikazujejo najboljše prakse političnih okvirov, ki neposredno obravnavajo proizvodne zmogljivosti neto ničelnih tehnologij.
Poleg konkurence s Kitajske velik izziv tudi pomanjkanje ustreznih kadrov
Študija ugotavlja, da delež proizvodnje komponent za sončne elektrarne v EU na globalni ravni upada. Največja je še proizvodnja sončnih panelov medtem, ko proizvodnje ostalih komponent sončnih elektrarn skoraj ni. Prav tako EU ne more biti konkurenčna močni kitajski proizvodnji. Poleg tega je EU tudi močno odvisna od uvoženih kritičnih surovin, ki se pogosto pridobivajo s Kitajske.
V sektorju vetrne industrije EU ostaja vodilna v proizvodnji vetrnih turbin, saj pokriva 85 odstotkov domačega povpraševanja in je neto izvoznik. Vendar pa je njen svetovni tržni delež v zadnjih letih zaradi kitajske konkurence precej upadel. Evropski proizvajalci se spopadajo predvsem z nejasnimi projektnimi načrti zaradi dolgotrajnega pridobivanja dovoljenj, pomanjkanja kvalificiranih delavcev in naraščajočega trenda gradnje večjih vetrnih turbin, ki zahtevajo nadgradnjo proizvodnih zmogljivosti.
Študija ugotavlja, da se evropski trg baterij hitro širi. EU ima trenutno majhen delež v svetovni proizvodnji baterij (po ocenah IEA pet odstotkov v letu 2023), vendar pa so v teku številne naložbe, ki naj bi do leta 2030 delež EU povečale na okoli 15 odstotkov. Ostaja pa še nekaj ključnih izzivov, med drugim uvoz kritičnih surovin in nestanovitne cene materialov.
Študija kaže, da EU proizvede velik del toplotnih črpalk, ki so potrebne za izpolnjevanje domačega povpraševanj (60-70 odstotkov). Čeprav je odvisnost od uvoženih komponent EU še vedno težava, je glavni izziv za industrijo nedavna upočasnitev povpraševanja, kar je povečalo tudi naložbene negotovosti, in pomanjkanje kvalificiranih delavcev v proizvodnji in montaži toplotnih črpalk in drugih geotermalnih tehnologij.
Študija ugotavlja, da ima EU dober položaj na področju elektrolizorjev, pri čemer so podjetja iz EU vodilna v proizvodnji in inovacijah. Vendar se naložbe uresničujejo počasi, saj so odvisne od uvedbe vodikovih tehnologij. Obstaja močna mednarodna konkurenca in zanimanje za to področje, ki jo poganja finančna podpora zlasti na Kitajskem in v ZDA. Velika odvisnost od kritičnih surovin EU vzbuja potrebo po izboljšanju zasnov za zmanjšanje porabe materialov in za podporo recikliranju.
EU ima vodilno vlogo v svetovni proizvodnji bioplina in biometana z znatnimi zmogljivostmi pri proizvodnji opreme za proizvodnjo bioplina. Največji izzivi v tem sektorju so dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj in pomanjkanje razpoložljivosti surovin predvsem zaradi pomanjkanje standardizacije.
Študija ugotavlja, da je vrednostna veriga za zajemanje in shranjevanja ogljika (CCS) v EU še v razvoju, obsežni industrijski proizvodni obrati pa še niso v celoti vzpostavljeni. Največji izziv predstavljajo pomanjkanje široke uporabe tehnologij CCS, majhne naložbe, visoki tehnološki stroški, pomanjkanje ustreznih kadrov in nesprejemljivost teh tehnologij v javnosti.
Študija ocenjuje še, da ima EU na globalni ravni vodilno tehnološko in proizvodno vlogo na področju energetske infrastrukture zlasti pri proizvodnji visokonapetostnih AC in DC (HVAC/HVDC) kablov v svetu. Izzivi, s katerimi se EU sooča na področje energetske infrastrukture pa so dolga gradnja zaradi dolgotrajnih in zahtevnih postopkov pridobivanja dovoljenj, pomanjkanja kvalificirane delovne sile, ozkih grl pri dobavi nekaterih komponent (na primer transformatorjev) in odvisnost od uvoza materialov (na primer aluminij in baker). Ti izzivi ustvarjajo negotovosti za proizvajalce in ovirajo njihovo širitev.