Ključno, da EU čim prej doseže soglasje glede ničelne stopnje emisij

Omenjeno zasedanje je bilo namenjeno pripravi EU stališča pred Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) decembra letos v Čilu. Razprava je bila namenjena tudi evropski strateški dolgoročni viziji za podnebno nevtralnost gospodarstva »Čist planet za vse«, Sklepom Sveta o krožnem gospodarstvu ter Sklepom o prihodnjem 8. okoljskem akcijskem programu EU - »Skupno spreminjanje trendov«.

V okviru razprave o pripravah EU na decembrsko podnebno konferenco v Čilu se je minister Zajc na zasedanju zavzel za višjo raven  ambicij  glede izpustov toplogrednih plinov od sedanje, če želimo doseči zaveze Pariškega sporazuma ter upoštevati izsledke znanstvenega poročila IPCC glede omejitve segrevanja ozračja za 1,5 stopinje. Dejal je, da se od EU, ki je vodilna na globalni ravni na področju boja proti podnebnim spremembam, pričakuje, da svoje ambicije ustrezno okrepi.

»Za Slovenijo je ključno, da Evropska unija čim prej doseže soglasje glede ničelne stopnje emisij do leta 2050, pri čemer bo pomembno zagotoviti  pravičen prehod v nizkoogljično družbo,« je poudaril minister. Pri tem se je zavzel za ustrezen evropski okvir za podnebno financiranje, kjer bo prav tako potrebno okrepiti prizadevanja za krepitev podnebnega financiranja držav v razvoju.  Tudi Slovenija je letos prvič prispevala v Zeleni podnebni sklad, kar načrtujemo tudi v prihodnjih letih. Minister je pozdravil tudi napoved bodoče predsednice Evropske komisije glede novega Zelenega načrta, za katerega je prepričan, da mora postati gonilo preobrazbe v nizkoogljično družbo do leta 2050. 

Sicer pa sta finsko predsedstvo in Evropska komisija  pod točko razno predstavila tudi Sporočilo Evropske komisije za zaščito in obnovo svetovnih gozdov. Minister Zajc je ob tem poudaril, »da je globalna pozornost glede varovanja gozdov zelo pomembna, saj bodo imeli gozdovi ključno vlogo pri uravnoteževanju emisij.« Ob tem je izpostavil Slovenijo kot primer dobre prakse, in sicer  kar se tiče trajnosti in sonaravnosti upravljanja z gozdovi ter ponudil aktivno vlogo države pri sodelovanju in promociji praks trajnostnega upravljanja z gozdovi. (mj)