V petek bodo objavljeni novi javni pozivi za dodeljevanje ugodnih kreditov in javni pozivi za pridobitev nepovratnih sredstev.
Ugodni krediti bodo namenjeni občanom, pravnim osebam in samostojnim podjetnikom ter občinam za različne naložbe na področju varstva zraka in blaženja podnebnih sprememb, varstva voda in učinkovite rabe vode ter ravnanja z odpadki. Poleg tega bo po štirih letih zopet objavljen javni poziv za dodeljevanje nepovratnih sredstev občinam.V okviru javnega poziva bo razpisanih šest milijonov evrov ugodnih kreditov z nižjo obrestno mero kot lani: trimesečni EURIBOR + 1,3-odstotni fiksni pribitek. Odplačilna doba ostaja 10 let. Občani bodo lahko za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, ki izpolnjujejo pogoje tako javnega poziva za kreditiranje in javnega poziva za dodeljevanje nepovratnih sredstev, kandidirali za pridobitev obeh spodbud Eko sklada.
V okviru javnega poziva za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb,samostojnih podjetnikov in zasebnikov bo največji poudarek namenjen naložbam, katerih učinek se kaže v zmanjšanju emisij toplogrednih plinov z najvišjim deležem kredita do 85 odstotkov priznanih stroškov naložbe. Sledi nabor ukrepov, katerih prevladujoči okoljski učinek je zmanjševanje drugih emisij v zrak, kot so prašni delci, NOx, in druga specifična onesnaževala, za katere delež kredita lahko znaša tudi do 85 odstotkov priznanih stroškov naložbe.
Za naložbe v varstvo voda in naložbe v ravnanje z odpadki bo delež kredita lahko znašal do 80 odstotkov priznanih stroškov naložbe, za spodbujanje začetnih naložb, ki presegajo veljavne okoljske standarde, pa bo kredit odobren v višini največ do 75 odstotkov priznanih stroškov naložbe. Razpisanih bo pet milijonov evrov kreditov po obrestni meri trimesečni EURIBOR + 1,3-odstotnim fiksnim pribitkom, ki je glede na lanski javni poziv za 0,2-odstotne točke nižji, ter odplačilno dobo do 15 let.
Javni poziv bo namenjen lokalnim skupnostim in nadaljuje program dodeljevanja kreditov za okoljske naložbe, ki jih izvajajo in financirajo občine. Tudi v tem pozivu je največji poudarek namenjen naložbam, katerih učinek se kaže v zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, nekoliko razširjen je nabor namenov naložb, ki zmanjšujejo druge emisije v zrak, kot so prašni delci, NOx in druga specifična onesnaževala. Gre za naložbe na področju trajnostne mobilnosti.
Ostali nameni vključujejo še naložbe v varstvo voda, kot so: izgradnja vodovodnih ali kanalizacijskih sistemov, čistilnih naprav in naložbe v ravnanje z odpadki, na primer postavitev sistemov za ravnanje z odpadki ali odstranjevanje nevarnih gradbenih materialov, kot so: azbestne strešne kritine in podobno. Razpisanih bo pet milijonov evrov kreditov z obrestno mero trimesečni EURIBOR + 1,0-odstotnim fiksnim pribitkom, ki je glede na lanskipoziv za 0,8-odstotne točke nižji, in najdaljšo odplačilno dobo 15 let.
Ponovno pa bo javni poziv namenil šest milijonov nepovratnih sredstev za gradnjo skoraj nič-energijskih stavb splošnega družbenega pomena v lasti občin. Nepovratna finančna spodbuda bo lahko dodeljena občini za gradnjo nove skoraj nič-energijske stavbe, za katero bo izračunana energijska učinkovitost znašala Qh ≤ 6 kWh/m3a. Obvezna bo vgradnja zunanjega stavbnega pohištva s trojno zasteklitvijo s toplotno prehodnostjo U ≤ 0,9 W/m2K, toplotna prehodnost neprosojnih delov toplotnega ovoja stavbe ne bo smela presegati 0,15 W/m2K, obvezna bo vgradnja energijsko učinkovitih sistemov prezračevanja prostorov z vračanjem toplote odpadnega zraka in vgradnja sodobnih generatorjev toplote in hladu ter naprav z visoko energijsko učinkovitostjo. Poleg tega bo obvezen tudi preizkus zrakotesnosti stavbe. Najmanj 50 odstotkov letne dovedene energije za delovanje stavbe mora biti pokritih iz obnovljivih virov energije.
Višina nepovratne finančne spodbude bo določena glede na neto ogrevano inprezračevano površino znotraj toplotnega ovoja stavbe, vrsto vgrajenih toplotno-izolacijskih materialov in uporabo lesa. Višina spodbude bo tako lahko znašalanajveč 400 evrov na m2 neto ogrevane in prezračevane površine stavbe, če bopretežno zgrajena iz lesa in bo toplotno izolirana z najmanj 75 odstotki volumskega deleža toplotno izolacijskih materialov naravnega izvora. Dodatna nepovratna finančna spodbuda bo dodeljena v primeru vgradnje lesenega zunanjega stavbnega pohištva v višini 50 evrov na m2 vgrajenega lesenega zunanjega stavbnega pohištva, če pa bo na več kot polovici površine neprosojnega dela fasadnega ovoja stavbe vgrajena masivna lesena fasadna obloga, bo dodatna spodbuda dodeljena v višini deset evrov na m2 neto ogrevane površine stavbe.
Vsi pozivi bodo 15. aprila objavljeni v Uradnem listu in na spletnihstraneh Eko sklada, kjer bo na voljo tudi dokumentacija za prijavo.