Kmalu podpis koncesijske pogodbe?

V družbi Holding Slovenske elektrarne d. o. o. (HSE) in družbi Srednjesavske elektrarne, d. o. o., (SRESA) računajo, da bi marca lahko prišlo do podpisa koncesijske pogodbe med državo in družbo HSE. Družbi HSE je bila že 28. oktobra 2004 z Uredbo o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola podeljena koncesija, vendar koncesijska pogodba še tudi danes ni podpisana. Večletno usklajevanje, odpravljanje ovir in blokad je končno ustvarilo pogoje, da je podpis koncesijske pogodbe možen. V zadnjih dveh letih, še posebno pa v zadnjem letu so vsi deležniki, tako na strani koncendenta, kot na strani koncesionarja in na strani investitorjev, v procesu optimizacije koncesijskih pogojev in zavez izkazali veliko zavzetost za dosego končnega cilja, ki je čimprejšnji začetek izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi. Za namen izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi je bila že avgusta 2011 ustanovljena družba Srednjesavske elektrarne. Družbeniki družbe SRESA, HSE, GEN Energija in Savske elektrarne Ljubljana (SEL), ki bodo tudi investitorji, so dne 25. novembra 2011 v prostorih Termoelektrarne Trbovlje podpisale družbeno pogodbo, s katero so se zavezale za skupni nastop pri projektu izgradnje verige hidroelektrarn na srednji Savi. V projektu sodelujejo HSE s 60 odstotki, GEN energija z 10 odstotki in SEL s 30 odstotki.

Veriga hidroelektrarn v porečju reke srednje Save bo pomembno prispevala k izpolnitvi zahtev direktive EU o obnovljivih virih energije, omogočila večjo fleksibilnost obratovanja elektroenergetskega sistema Slovenije, zmanjšala bo energetsko uvozno odvisnost, izboljšala bo ekonomsko pozicijo slovenske energetike, v času večletnega izvajanja investicije v energetski in infrastrukturni del pa bo pospešila gospodarsko dejavnost v državi. O aktualnih zadevah in planih družbe v prihodnje smo se pogovarjali z direktorjem SRESA Matjažem Janežičem.

V kakšni fazi je trenutno koncesijska pogodba?

»Postopki za podpis koncesijske pogodbe potekajo. V zadnjih dveh letih se je močno premaknilo v smislu iskanja ustreznih rešitev med koncedentom in koncesionarjem, da bi bila koncesijska pogodba podpisana v obliki, ki bi projektu lahko dala trajno vrednost. Do podpisa bi lahko prišlo že v mesecu marcu.«

V čem je dodana vrednost novih hidroelektrarn?

»Sava ima velik hidropotencial. Če bi bilo zgrajenih vseh deset, bi to pomenilo približno 1 TWh proizvedene električne energije na leto in to iz obnovljivih virov. Takšna količina proizvedene električne energije bi glede na današnjo porabo električne energije predstavljala skoraj 8 odstotni delež. Res pa je, da je izgradnja verige desetih hidroelektrarn investicijski proces, ki traja 20 in več let. Če bi želeli zgolj slediti povečanju porabe električne energije v Sloveniji in izpolniti zaveze Slovenije glede deleža OVE v proizvodnji iz OVE, bi morali vsako leto izgraditi vsaj eno v verigi hidroelektrarn, kar pa zaradi postopkov umeščanja v prostor in vsaj triletnega izvedbenega dela ni mogoče. Ocenjujem, da se bo v naslednjih letih ob vsaj zmerni krepitvi gospodarske dejavnosti odvisnost od uvoza električne energije še povečevala. Razlogov za nadaljevanje rasti porabe je več in so razumljivi. Eden od pomembnih gonilnikov za rast porabe električne energije je prav gotovo razmah učinkovite rabe energije, ki spremeni strukturo uporabe primarnih energentov in sicer zmanjšuje porabo fosilnih energentov ter povečuje porabo električne energije. Statistični podatki kažejo, da se za vsako megavatno uro, ko se zmanjša poraba fosilnih goriv, poveča poraba električne energije za pribl za 0,2 – 0,3 MWh. Tipičen primer je na primer uporaba toplotne črpalke za namen ogrevanja, kjer se prav v navedenem razmerju v energetski vrednosti (1 proti 0,3) zmanjša poraba fosilnih primarnih energentov in hkrati poveča poraba električne energije za isti končni učinek. Tudi to je eden od razlogov, zakaj bi Slovenija morala projekte investiranja v nove proizvodne kapacitete za proizvodnjo električne energije pojmovati kot državne projekte in poskrbeti, da bi imela tako koncedent kot koncesionar ustvarjene vse pogoje, da bi umeščanje v prostor potekalo kar se da hitro, seveda ob upoštevanju vseh zakonskih, okoljevarstvenih, gospodarskih, ekonomskih, socialnih in energetskih vidikov.«

Projekt verige elektrarn bi imel tudi druge učinke, ne samo energetskih?

»Seveda. Vzporedno se izvaja sanacija in nadgradnja infrastrukture v območjih koncesijske pravice, ki sicer z vidika potrebe po investicijskih sredstvih ni stvar koncesionarja, vendar ima močne pozitivne učinke z državno gospodarskega vidika, dolgoročne pozitivne učinke pa ima tudi za lokalno skupnost zaradi nove gospodarske aktivnosti v fazi izvajanja investicije, kot tudi v fazi proizvodnje električne energije, izvajanja protipoplavne zaščite, stabilnejših razmer v vodonosniku tudi v obdobjih dolgoročnejše suše, razvoj dodatne turistične ponudbe na akumulacijah hidroelektrarn, idr. Poleg vsebinskih dobrobiti pa so zaradi plačevanja koncesnine in vodnega prispevka tako lokalni skupnosti kot državi tudi ekonomske dobrobiti. Zavedati se je potrebno, da projekt verige hidroelektrarn na srednji Savi ne potrebuje subvencij za proizvodnjo električne energije, kot je to primer za praktično vse druge projekte za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, še več, preko plačila koncesijske dajatve imajo prihodke proračuni, tako na lokalnem kot državnem nivoju.

Glede na dejstvo, da ima celotna Sava v pretežni meri tudi hudourniški značaj in da se ekstremni vremenski pojavljajo vse pogosteje (od visokih vod do dolgotrajnih suš), ocenjujem kot zelo pomemben pozitiven učinek v celotnem porečju Save tudi to, da bo po izgradnji celotne verige hidroelektrarn možno regulirano ravnanje z vodo, kar bi predvsem v dalj trajajočih sušnih obdobjih imelo pozitiven učinek tudi na nivoje podtalnice področju celotnega porečja reke Save, kar je še posebej pomembno za področje Ljubljane, kjer se je v zadnjih 20 letih nivo struge spustil za približno 8 metrov. Prav tako bi se zmanjšal prenos materiala po strugi. Stabilnejše vodne razmere v vodonosniku pa imajo tudi pozitivne učinke tudi na ohranjanje mokrišč in posledično tudi na biotsko diverziteto.«

Kdaj načrtujete zaposlitev prvih kadrov in svoje prostore?

»Sedež družbe je v Trbovljah. Družba je v prvi fazi zamišljena kot projektna družba za izvajanje investicije, z začetkom ustvarjanja prihodkov pa bo družba postala normalna gospodarska družba. Družbeniki družbe SRESA so se zavezali tudi, da se na družbo prenese tudi koncesijska pravica. V fazi ustvarjanja pogojev za začetek izvajanja investicije niso predvidene zaposlitve, za potrebe izdelave dokumentacije pa za strokovne kadre zagotavljajo družbeniki družbe SRESA. Kar zadeva število angažiranih kadrov na projektu so pomembne vsaj tri med seboj popolnoma različne faze, ki vsaka zahteva drugačno strukturo in število le-teh. Prva faza je priprava na investicijo, druga je izvajanje investicije in tretja upravljanje ter vzdrževanje objektov. Ko bodo izgrajene prve tri elektrarne Suhadol, Trbovlje in Renke se planira da bo takrat družba SRESA imela za namen upravljanja in vzdrževanja elektrarn ter nadaljnjega izvajanja investicije zaposlenih približno 25 ljudi. Trenutno ima družba imenovanega direktorja, ki za opravljanje funkcije ne prejema plačila, in vse zakonsko potrebne organe. Pri vzpostavljanju družbe in investicije uporabljamo isti model, ki je bil uporabljen v družbi HESS, ki gradi verigo elektrarn na spodnji Savi. Ta model se je izkazal za odličnega, rezultati pa so vidni, saj redno proizvodnjo električne energije vršita že 2 hidroelektrarni, HE Boštanj in HE Arto-Blanca, tretja HE Krško pa je v poizkusnem obratovanju. Treba je poudariti, da je na izgradnji elektrarn mogoče 80 % investicijske vrednosti realizirati z domačim znanjem. Tak infrastrukturni projekt kot je srednja Sava lahko v regijskem ali državnem smislu omogoči nov zagon, predvsem za zasavsko regijo, ki zaostaja za slovenskim povprečjem. S projekti pride nov zagon, nove ideje, optimizem in nove možnosti za prihodnost.«

Vladimir Habjan