V tržiški knjižnici so včeraj predstavili sijajno knjigo Pod gorami, pri kateri je z zapisom spominskih pripovedi sodeloval tudi doc. dr. Drago Papler.
Številne navzoče je v dvorani tržiške knjižnice dr. Toneta Pretnarja pozdravila direktorica Marinka Kenk Tomazin. Posebej je pozdravila akad. prof. ddr. Marijo Stanonik, doc. dr. Draga Paplerja, župana mag. Boruta Sajovica in gospo Janko Planinc z Zavarovalnice Triglav. Predstavitveni dogodek je povezovala Jožica Koder, učiteljica slovenskega jezika v pokoju, sicer pa navdušena zbirateljica in zapisovalka nesnovne kulturne dediščine.
Kot je poudarila akad. prof. ddr. Marija Stanonik, mentorica zbiralcem in urednica vseslovenske zbirke Glasovi, je knjiga Pod gorami izjemen dokument o bitju in žitju v naših krajih, spomenik prednikom, darilo izseljencem doma in po svetu, dar našim vnukom. »Vsi, ki se trudimo za zbirko Glasovi, se zavedamo njihovega jezikovnega in narodnostnega, zdaj lahko celo rečemo državnega pomena, ki mu bodo šele naši potomci znali dati pravo ceno,« je izpostavila v uvodni besedi h knjigi.
Uspeh petinštiridesetih zapisovalk in zapisovalcev
Knjiga Pod gorami: folklorne in spominske pripovedi iz krajev pod Dobrčo, Kriško goro, Storžičem in Krvavcem, ki je izšla lansko poletje v vseslovenski zbirki Glasovi pri založbi ZRC SAZU v Ljubljani, vsebuje kar 526 folklornih in spominskih pripovedi. Pri nastajanju knjige Pod gorami se je trudilo petinštirideset zapisovalk in zapisovalcev z območja sedmih gorenjskih občin: Cerklje, Komenda, Kranj, Naklo, Preddvor, Šenčur in Tržič. Knjigo je uredil prof. Miha Mohor (predstavitve se žal ni mogel udeležiti), jo tudi ilustriral, dodal slovarček narečnih besed in napisal povzetek v nemščini.
Za knjigo je spremno besedo napisal doc. dr. Drago Papler, in sicer z naslovom Življenje Pod gorami, za Boštom in na Kranjskem polju. Ves čas je zaposlen v skupini Elektro Gorenjska (od leta 2006 v hčerinskem podjetju Gorenjske elektrarne), ob tem pa se ukvarja s kulturo, publicistiko, raziskavami in izobraževanjem kot visokošolski učitelj in znanstveni sodelavec na univerzi. S tem pa se spisek njegovih interesnih področij ne izčrpa, saj je izjemno odziven in dejaven še marsikje. Tako tudi njegovo zavzeto sodelovanje pri nastajanju nove knjige ne preseneča.
Ko je izvlekel roko iz špranje, je bila posrebrena
V prvem delu predstavitve knjige pod Gorami so nastopili nekateri zbiralci in zapisovalci folklornih in spominskih pripovedi iz Naklega, Podbrezij, Preddvora …., Drugi del pa je bil namenjen tržiškim folklornim pripovedim iz Leš, Brezij pri Tržiču, Hušice, Seničnega, Bistrice pri Tržiču in drugih krajev na tem območju. Govorjeno besedo posameznih bralcev so popestrile pesmi vokalne skupine Pueri Cantorum.
Ena od pripovedi, na primer, nosi naslov Srebro v Kočni: »Pravijo, da je v Kočni srebro. Zgodilo se je takole. Nek planinec je plezal steno Kočne. Spodrsnilo mu je in padel je na neko skalno polico. Ko je izvlekel roko iz špranje, je bila vsa posrebrena« (Predvor, 1971).
Franckina sestra je jokala, ko so dobili elektriko
Doc. dr. Drago Papler je v knjigi Pod gorami, kar se tiče njegovega poklicnega področja, zapisal tudi osem električarskih zgodb (v dialektu). Na predstavitvi knjige je nekatere posebej omenil. Francka Lindav iz Podljubelja (živi na Spodnjem Jezerskem) je pripovedovala: »Sestra je jokala, ko so dobili elektriko: Radio je bil kot čudo.« Peter Košir iz Bistrice pri Tržiču je dejal: »Zvagava sva se, da je defekt, ko sta odlopiva elektriko graničerjem v času osamosvojitvene vojne.« Poleg tega je omenil še več drugih zanimivosti.
Zabeleženi so tudi elektro spomini pričevalcev v električarskih zgodbah iz drugih gorenjskih krajev: Garant za Čimžarjevo elektrarno (pripovedovalka Angelca Dobravec z Gradu pri Cerkljah na Gorenjskem), Bukovčev mlin, žaga in novotarija elektrika (pripovedovalec Janez Kotnik z Dvorij pri Cerkljah), Udarniške akcije za elektrifikacijo (pripovedovalec Franc Podjed s Cerkelj na Gorenjskem), Vojaki pretepli nadzornika (pripovedovalec Franc Gašperlin z Bašlja).
Doc. dr. Papler je zapisal tudi lastne anekdote. Med njimi ena nosi naslov Obed žalostni obet. Gre za anekdoto, ko so prišli prepozno na obisk k upokojenemu stikalcu Obedu s pomočnikom direktorja Elektro Kranja Jankom Potočnikom in očetom Jožetom Paplerjem, ki je bil vodja elektro nadzorništva Podbrezje.
V prihodnje se bodo še pisale zgodbe pod gorami
»Mislil sem, da se je zgodba o knjigi Pod gorami z oddajo rokopisov, uredniško obdelavo in oblikovno postavitvijo za tisk končala, pa se ni. Naprošen sem bil za izdelavo kartografije območja Pod gorami od Tržiča do Cerkelj. Zasnoval sem idejo, ki jo je oblikoval in računalniško izvedel moj sin Simon, ki živi v Seničnem v tržiški občini. Kar nekaj korektur in dopolnitev je opravil in izdelal zemljevid, ki se v knjigi nahaja na notranji strani ovojnice,« je povedal doc. dr. Papler.
K temu je dodal, da je knjiga Pod gorami uspela, težave, ki so jo spremljale, pa so pozabljene. »Knjiga je imenitna in bogato pričevanje folkornih in spominskih pripovedi za prihodnje rodove. Zgodbe pod gorami vedno znova nastajajo, s to dokončano knjigo pa začenja nastajati nova ... Le zapisati je treba nove zgodbe. In tudi to je poslanstvo današnjega tržiškega večera folklornih in spominskih pripovedi,« je na predstavitvi knjige še poudaril doc. dr. Papler.