Knjiga ravno pravšnja za aktualni čas in prostor

Slovenski prevod knjige prof. Davida  J. C. Mackaya je pod okriljem medijsko-založniške hiše Energetika.NET izšel pod okriljem mednarodnega projekta energetske pismenosti EN-LITE, med podporniki katerega so številna elektroenergetska podjetja, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Eko sklad ter Britansko veleposlaništvo v Ljubljani. Omenjeni projekt je stekel pred dobrim letom dni, njegov drugi del pa se bo nadaljeval februarja 2014 z delavnico trajnostne energije v Mariboru, ki bo predstavljala platformo za široko razpravo o trajnostni rabi energije. 

Knjiga predstavlja svetovno uspešnico o realističnem načrtovanju trajnostne energetske prihodnosti. Prof. MacKay v knjigi, ki jo je slovenski javnosti predstavil že pretekli mesec, predstavlja strokovna vprašanja, povezana z viri energije, z oskrbo in porabo energije ter odgovornim načrtovanjem energetske prihodnosti, tudi laičnemu bralcu razumljivo, pregledno in prepričljivo. Predvsem pa povsem brez ideološke in čustvene navlake ter na podlagi strokovno utemeljenih dejstev. Temeljnemu motu knjige 'potrebujemo številke, ne pridevnike' sledi tudi slovenski prevod. S knjigo in nadaljnjimi aktivnostmi projekta EN-LITE želi slovenska ekipa, ki je sodelovala pri njenem nastajanju, prispevati k oblikovanju trezne, na izračunih temelječe energetske prihodnosti Slovenije do leta 2050 in naprej.

Kot smo lahko slišali v uvodnih nagovorih, opismenjevanje javnosti predstavlja ključno bit trajnostnega načrtovanja, projekt EN-LITE pa prihaja ravno ob pravem času za pametne razprave o prihodnji energetski strategiji Slovenije. Po besedah pomočnika direktorja področja za upravljanje s sredstvi in projekti na Elesu mag. Uroša Salobirja, trajnostni načrt zahteva odmik od kratkoročnih ciljev, kar zasleduje tudi Eles. Po besedah v. d. generalnega direktorja Direktorata za energijo Danijela Levičarja so na ministrstvu veseli, da so avtorji prevoda knjigi dodali tudi slovensko poglavje, ki lahko služi kot dober temelj za razprave o energetski strategiji Slovenije. Kot pravi, stojimo na prelomnici in sprejeti bomo morali odločitve, ki bodo začrtale našo energetsko prihodnost. 

Nimamo vizije energetske prihodnosti

V kasnejši razpravi o pomenu trajnostne energije, pomanjkanju vizije energetske prihodnosti Slovenije, pravi energetski mešanici, pametnih omrežjih, zanesljivosti oskrbe, jedrski opciji, cenah energije in ter o pomenu krepitve energetske pismenosti med različnimi deležniki, so sodelovali številni gostje.  Njihova glavna sporočila zbranemu občinstvu pa so bila, da moramo znati poslušati eden drugega, saj bomo le tako lahko prišli do vizije, ki bo skupna vsem deležnikom. Ko razmišljamo o trajnostni energiji moramo misliti, ne samo na naše otroke, ampak na naše vnuke. O primernih energetskih virih in tehnologijah ne smemo razmišljati z današnjega zornega kota, ampak moramo gledati dlje v prihodnost. Kar je dobro danes, ni rečeno, da bo tudi jutri. Zavedati se moramo, da je trajnostno načrtovanje kompleksen proces, ki zahteva sodelovanje vseh vpletenih deležnikov, tudi stroke, ki je bila do sedaj dostikrat spregledana. Ne smemo pozabiti niti na gospodarstvo. Na področju pametnih omrežij bi morala Slovenija storiti več, saj so predpogoj za učinkovito rabo energije in to ne le pri končnih uporabnikih. 

Razprava o energetskem opismenjevanju je torej še kako na mestu, potrebujemo pa enoten in celosten pristop. Samo tako bodo tisti, ki jim je opismenjevanje namenjeno res razumeli bistvo. (pb)