Koristi, ki jih prinaša kogeneracija (SPTE), so za narodno gospodarstvo gotovo velike, ugotavljajo v Savskih elektrarnah Ljubljana.
»S soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom se v primerjavi s klasičnim načinom ogrevanja, poraba goriva zniža za približno tretjino, emisija ogljikovega dioksida za več kot polovico, celotni izkoristek energije pa je dvakrat večji. V ekološko usmerjenih državah, kot sta na primer Danska in Nizozemska, proizvedejo preko 35 odstotkov električne energije v kogeneracijskih napravah,« glede SPTE pojasnjuje mag. Mirko Javeršek iz Savskih elektrarn Ljubljana (SEL), kjer v novejšem času temu področju namenjajo veliko pozornost.
Velik poslovni izziv
To, kar je za širitev in vlaganje v kogeneracijo najbolj pomembno, zagotovo niso samo koristi za okolje. Vlaganje v soproizvodnjo toplote in električne energije je velik poslovni izziv.
»Izračuni celo kažejo, da se malo katera industrijska naložba povrne v tako kratkem času, kot naložba v kogeneracijo. Glede na vrsto kogeneracijske naprave in goriva, ki ga uporablja, se naložba povrne v približno štirih do petih letih,« pravi mag. Javeršek.
Kot je znano, je Evropska unija kot najpomembnejši ukrep za zmanjševanje onesnaževanja okolja izbrala kogeneracijo oziroma soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. V EU naj bi do leta 2015 delež kogeneracije v celotni proizvodnji električne energije povečali z 12 na 20 odstotkov. Evropski parlament je leta 2012 takšno strategijo ne samo sprejel, ampak celo priporočil povečanje deleža na 25 odstotkov. (mj)