V Kranju je danes potekala druga delavnica o soproizvodnji toplotne in električne energije (SPTE) na zemeljski plin.
Delavnico je uspešno izvedlo Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina v sodelovanju s Centrom za energetsko učinkovitost pri IJS. Srečanja se je udeležilo več kot 90 udeležencev iz različnih organizacij javnega in zasebnega sektorja. To je nedvomno jasen pokazatelj, da je kogeneracija na zemeljski plin aktualna tema.
Strokovnjaki so predstavili delovanje kogeneracije na zemeljski plin, sodobne tržne in tehnološke trende ter kako strokovno in finančno uspešno izvesti projekt postavitve kogeneracije. Udeleženci so si ogledali tudi kogeneracije v upravni stavbi Elektra Gorenjska, stanovanjskem naselju Planina in Osnovni šoli Stražišče Kranj.
V uvodnem delu delavnice je mag. Urban Odar, direktor GIZ DZP, med drugim poudaril, da je zemeljski plin energent, ki lahko prispeva k izboljšanju kakovosti zraka, da ga je mogoče uporabljati s sodobnimi kogeneracijskimi tehnologijami, in da se v Sloveniji širi mreža polnilnic za prevozna sredstva na zemeljski plin. Zatem je mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost pri IJS, udeležence seznanil z vlogo in prednostmi soproizvodnje toplotne in električne energije ter s trendi na trgu. Borut Rajer, vodja sektorja za obnovljive vire, raziskave in razvoj pri Borzenu, jim je predstavil delovanje podpornih shem za električno energijo proizvedeno v visoko učinkovitih SPTE. V nadaljevanju (delavnica je potekala v treh vsebinskih sklopih) pa je nastopilo še več predavateljev, ki so predstavili tudi postopkovne, finančne in druge vidike SPTE.
Kot je bilo na delavnici posebej poudarjeno, kogeneracija ali soproizvodnja toplotne in električne energije na zemeljski plin omogoča velike prihranke primarne energije in celo do 30-odstotno zmanjšanje stroškov energetske oskrbe objektov, kar je upoštevanja vredno. Pomembno je, da je SPTE energetsko in ekonomsko učinkovita, okolju prijazna ter za uporabnika udobna in zanesljiva.
Glede trenutnega stanja na tem področju v Sloveniji mag. Stane Merše meni, da je razvoj soproizvodnje v zadnjih 10 letih zelo spodbuden pri daljinskem ogrevanju, saj je danes le še nekaj sistemov, ki delujejo brez soproizvodnje. »Z novo podporno shemo za električno energijo iz soproizvodnje, ki je zaživela leta 2010, se v zadnjem letu kaže precej hitrejši razvoj manjših enot v storitvenem sektorju in počasi tudi v industriji.« (mj)