Energetika

Končana izgradnja hitrih polnilnic ob avtocesti

Na avtocestnem križu Slovenije poslej na voljo 26 hitrih polnilnic za električna vozila.
Končana izgradnja hitrih polnilnic ob avtocesti

V okviru projekta Zeleni koridorji Slovenije je SODO pred kratkim uspešno končal gradnjo in preizkuse 26 hitrih polnilnic za električna vozila na avtocestnem križu Slovenije. Sama izgradnja polnilnic se je začela v začetku oktobra, za vse aktivnosti za izvedbo projekta pa so skupno porabili 22 mesecev.  Cilj projekta je omogočiti prehod na elektromobilnost in s tem prispevati k zmanjšanju negativnih vplivov prometa na okolje.

Skupna vrednost izgradnje javne infrastrukture za hitro polnjenje električnih vozil, ki so jo postavili ob obstoječih bencinskih servisih Petrola in OMV, je znašala dva milijona evrov. Sredstva v višini 1,38 milijona evrov je zagotovila družba SODO, 620.000 evrov pa je bilo sofinancirano s strani Evropske unije. Slovenija je z izgradnjo javne infrastrukture ena od prvih držav v Evropi, ki ima pokrit avtocestni križ s hitrimi polnilnicami za električna vozila.

Največ polnjenj na servisu OMV Lopata Jug

V času testiranja, ki je potekalo od 20. Oktobra do 11. Decembra, je bilo skupaj na hitrih polnilnicah opravljenih 754 polnjenj in pri tem porabljeno 4.663 kWh električne energije. Povprečna moč polnjenja je bila 19,27 kW, povprečje porabljene električne energije na eno polnjenje pa 6,25 kWh. Izmed 26 hitrih polnilnic za električna vozila jih je 12 postavljenih na lokacijah OMV in 14 na lokacijah Petrola.

Povprečno število polnjenj na posamezno polnilnico v času testiranja ob upoštevanju 22 dni povprečnega časa aktiviranih polnilnic je bilo tako na OMV kot na Petrolu približno 30. Največ polnjenj (več kot 100) je bilo v tem obdobju opravljenih na servisu Lopata Jug, Lukovica Sever in Barje Sever. Povprečno porabljena električna energija na lokaciji OMV na eno polnilnico znaša 193,8 kWh, na lokacijah Petrola pa 180,8 kWh (ob upoštevanju 22 dni povprečnega časa aktiviranih polnilnic).

Uporabljena najsodobnejša tehnologija

Hitre polnilnice imajo nadstandardno tehnologijo, kar pomeni, da je zagotovljena kompatibilnost z večino električnih vozil na trgu. Vse polnilnice skupaj predstavljajo eno povezljivo omrežje. Pri vzpostavitvi javne infrastrukture za hitro polnjenje električnih vozil je tako narejen pomemben korak k lažji odločitvi voznikov za prehod na električna vozila.

Uporabnikom električnih vozil hitre polnilnice omogočajo polnjenje z močjo 50 kW DC in hkrati 43 kW AC. Na sami polnilnici lahko hkrati polnita dve električni vozili. V okviru konzorcija CEGC je zagotovljena interoperabilnost polnilne infrastrukture in zagotovljen sistem gostovanja. Plačilo storitve polnjenja električnega vozila je omogočeno z RFID uporabniško kartico, pri čemer ima uporabnik električnega vozila sklenjeno pogodbo s ponudnikom storitev na polnilni infrastrukturi SODO.

Uporabnikom brez sklenjenega pogodbenega razmerja o zagotavljanju in obračunavanju storitev je omogočeno polnjenje vozila s predplačniško kartico, ki je uporabnikom na voljo na vseh 26 lokacijah hitrih polnilnic na prodajnih mestih bencinskih servisov Petrol in OMV. Ceno polnjenja določa ponudnik storitev Petrol, d.d.

Lokacije hitrih polnilnic za električna vozila so nameščene na naslednjih bencinskih servisih:  Radovljica jug (Karavanke - Ljubljana), Radovljica sever (Ljubljana - Karavanke), Voklo zahod (Kranj - Ljubljana), Voklo vzhod (Ljubljana - Kranj), Grabonoš sever (Lendava - Maribor), Grabonoš jug (Maribor - Lendava), Dravsko polje sever (Ptuj - Maribor), Dravsko polje jug (Maribor - Ptuj), Dobrenje vzhod (Maribor - Šentilj), Dobrenje zahod (Šentilj - Maribor), Tepanje vzhod (Celje - Maribor), Lom zahod (Ljubljana - Koper), Lom vzhod (Koper - Ljubljana), Ravbarkomanda zahod (Ljubljana - Koper), Ravbarkomanda vzhod (Koper - Ljubljana), Šempas jug (Nova Gorica - Ljubljana), Šempas sever (Ljubljana - Nova Gorica), Starine sever (Krško - Novo Mesto), Starine jug (Novo Mesto - Krško), Lukovica sever (Maribor - Ljubljana), Lukovica jug (Ljubljana - Maribor), Ravne (Ljubljana - Koper - Ljubljana), Grič (Čatež) (Ljubljana - Krško - Ljubljana) in Barje sever (Novo Mesto - Koper). (bj)

Brane Janjič
O avtorju