Okoljski svet je opravil politično razpravo o zakonodajnem svežnju Pripravljeni na 55, katerega cilj je znižanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 in podnebna nevtralnost do leta 2050. Glede na medsebojne povezave ter politični pomen predlogov je slovensko predsedstvo zagotovilo koherentno obravnavo in opravilo tehnično analizo. Med državami članicami obstaja jasno razumevanje, da bi morali predlogi skupaj doseči dogovorjeno raven podnebne ambicije, določene v Evropskem podnebnem zakonu. Okoljski minister Andrej Vizjak je ob tem poudaril, da si je slovensko predsedstvo v času predsedovanja prizadevalo zagotoviti največji možni napredek pri obravnavi posameznih dosjejev v okviru svežnja. Na zakonodajnih aktih z delovnega področja Sveta za okolje so bile tako opravljene vsebinske razprave, ki so pokazale kje so ključni izzivi za nadaljnje delo. S poročilom o napredku so naslednjemu predsedstvu pripravili trdno podlago za nadaljnje delo.
V poročilu o napredku pri pogajanjih o predlogu Uredbe o baterijah in odpadnih baterijah, so se države članice strinjale, da je bil v dosedanjih razpravah dosežen pomemben napredek. Menile so, da predlog kompromisnega besedila predstavlja pravo smer in se v večini strinjale, da poročilo o napredku naslavlja ustrezna odprta vprašanja, o katerih je potrebna še dodatna razprava. Opozorile so na potrebo po dvojni pravni podlagi in ustrezni meri prožnosti pri ravnanju z odpadnimi baterijami ter po nadaljnji razpravi glede več tematik, med drugim trajnostnih zahtev in ciljev zbiranja ter recikliranja in glede postopka ocenjevanja ter omejevanja kemikalij v baterijah. Potekala je tudi izmenjava mnenj o novi EU strategiji o tleh, zlasti z vidika zadostnosti predvidenih ukrepov in zakonodajne ureditve področja na ravni unije. Strategija ugotavlja, da je približno 70 odstotkov tal v EU v slabem stanju, njena vizija pa je zagotoviti zdrava tla do leta 2050. V ta namen zastavlja vrsto srednjeročnih ciljev do leta 2030 in dolgoročnih ciljev do leta 2050. Države so strategijo v večini podprle in menile, da lahko ustrezna ureditev na EU ravni doprinese k izboljšanju stanja tega pomembnega vira. Pri načrtovanju ukrepov je treba upoštevati raznolikost tal med državami članicami in nacionalne specifike, kakor tudi že obstoječo nacionalno zakonodajo.