Letos naj bi v Sloveniji skupno porabili 198,9 PJ energije, kar je približno toliko kot lani in za 2,3 odstotka več kot leta 2014.
Tudi letos bo največ energije porabljeno v prometu (78 PJ), sledijo pa predelovalne dejavnosti in gradbeništvo (48,7 PJ) ter gospodinjstva 47,7 PJ. Za ostalo porabo naj bi bilo namenjenih 22,1 PJ.Slovenija bo po predvidevanjih zapisanih v letošnji energetski bilanci za namene oskrbe potrebovala 2179 kt naftnih proizvodov, pri čemer naj bi končna poraba v letu 2016 znašala 2173 kt, kar bo 0,7 odstotka več kot leta 2015.
Največ (81,2 odstotka) naftnih proizvodov se bo porabilo v prometu, od tega bo porabljenih 405 kt neosvinčenega motornega bencina, 1319 kt dizelskega goriva in 15 kt utekočinjenega naftnega plina (UNP - avtoplin). Skupni energijski delež biogoriv (biobencin in biodizel) v prometu pa naj bi letos dosegel dva odstotka Naftni proizvodi s 46,5-odstotnim deležem tudi sicer izstopajo v strukturi porabe končne energije, sledijo pa jim električna energija (22,5 odstotka), obnovljivi viri energije (13,8 odstotka), zemeljski plin (12,1 odstotka), toplota (3,7 odstotka), trdna goriva (0,7 odstotka) in neobnovljivi industrijski odpadki (0,8 odstotka).
Pri oskrbi s trdnimi gorivi bo tudi letos prevladoval lignit z 89,9-odstotnim deležem. Večina trdnih goriv (3644 kt) bo sicer porabljena za transformacijo v druge oblike energije, medtem ko bo končna poraba znašala 77 kt, kar je 17,6 odstotka manj kot leta 2015. Od tega bo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu porabljeno 69 kt, v gospodinjstvih 0,4 kt, v prometu 0,3 kt, za neenergetsko rabo pa bo ostalo 7,8 kt trdnih goriv.
V letu 2016 bo Slovenija skupaj potrebovala tudi 836,5 milijona Sm3 zemeljskega plina, ki ga bomo v večjem delu uvozili. Od tega se bo 126,8 milijona Sm3 porabilo v procesu transformacije, medtem ko bo končna poraba zemeljskega plina znašala 709,7 milijonov Sm3 in bo za 2,1 odstotka večja v primerjavi z 2015. Največ tega energenta bo porabljeno v industriji (493 milijona Sm3), medtem ko bodo gospodinjstva porabila okoli 133 milijonov Sm3 zemeljskega plina.
Proizvodnja električne energije na generatorju vseh naših elektrarn naj bi letos dosegla 16532 GWh in bo za 9,5 odstotka večja v primerjavi z letom 2015. Končna poraba električne energije pa naj bi znašala 12380 GWh in bo tako za 4 odstotke manjša kot leta 2015. Od tega bo 5617 GWh porabljenih v industriji, 3229 GWh v gospodinjstvih, v sektorju ostala poraba 3253 GWh in v prometu 159 GWh.
Letos naj bi skupno proizvedli tudi 8931 TJ daljinske toplote, kar je za 2,8 odstotka več v primerjavi z letom prej. Končna poraba bo znašala 7347 TJ, največ toplote pa bodo tudi letos porabila gospodinjstva, in sicer 3656 TJ, kar bo za 13,9 odstotka več kot leta 2015.
Zanimivi so še podatki o oskrbi z energijo iz obnovljivih virov (brez hidro energije), ki naj bi letos znašala 31518 TJ in tako bila za 3,3 odstotka višja kot leta 2015. Delež obnovljivih virov v skupni rabi bruto končne energije pa bo ob nadaljevanju trenda stabilizacije končne porabe tako konec tega leta znašal že 23,5 odstotka.