Končna stališča EU o odprtih vprašanjih podnebnega sporazuma znana v septembru

V okviru Sveta za okolje so evropski ministri opravili orientacijsko razpravo o zakonodajnem predlogu o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka in o spremembi direktive, ki je del Programa 'Čist zrak za Evropo' in opredeljuje ukrepe za zagotovitev kratkoročne izpolnitve obstoječih ciljev in nove cilje glede kakovosti zraka za obdobje do leta 2030 (NEC direktiva).

V drugem delu so ministri opravili poglobljeno razpravo o odprtih vprašanjih, temeljnih elementih in nadaljnjih korakih, ki so potrebni za uspešno pripravo novega globalnega podnebnega sporazuma, ki naj bi bil sprejet na zasedanju pogodbenic Konvencije ZN o spremembi podnebja decembra v Parizu.

Razprava ministrov o NEC direktivi je bila namenjena prihodnjim korakom v procesu pogajanj. Program 'Čist zrak za Evropo', katerega del je tudi NEC direktiva, je nova sestava Komisije želela umakniti z delovnega programa za letošnje leto, vendar je zaradi širšega nasprotovanja držav predlog direktive ostal v obravnavi. Predlog temelji na posodobljeni strategiji za kakovost zraka, s katerim naj bi dosegli zmanjšanje števila prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka ter dosegli uskladitev z novimi mednarodnimi obveznostmi oziroma  skladnost z Göteborškim protokolom.

Predlog nove direktive o zmanjšanju nacionalnih emisij uvaja omejitve držav članic glede emisij za žveplov dioksid (SO2), dušikove okside (NOx), nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC) in amonijak (NH3) v zrak in zahteva vzpostavitev, sprejetje in izvajanje nacionalnih programov nadzora nad onesnaževanjem zraka, kot tudi spremljanje emisij onesnaževal in njihovih vplivov ter poročanje o njih.

Z omenjenim predlogom Evropska komisija predlaga postopno zmanjševanje emisij do leta 2030, z vmesno izpolnitvijo v  letu 2025. Vmesne cilje za leto 2025 komisija predlaga z namenom, da bi države članice lahko na stroškovno učinkovit način dosegle cilje v letu 2030. Ministri so na zasedanju pozdravili predlog direktive, obenem pa izpostavili vidik stroškovne učinkovitosti, ki ga je potrebno slediti pri določanju prihodnjih ukrepov in njihovi izvedljivosti v državah članicah.

Tudi Slovenija, ki jo je na srečanju zastopala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, je na zasedanju podprla postopno izpolnjevanje ciljev za leto 2030, pri čemer pa je, po mnenju Slovenije, pri določanju prihodnjih ciljev treba  upoštevati tudi specifike držav članic in njihovih realnih zmožnosti za dosego predlaganih ciljev. Med posebnostmi, ki jih je ministrica na zasedanju  izpostavila, sodijo predvsem tiste v kmetijstvu, kjer je treba upoštevati vidik zagotavljanja samopreskrbe ter značilnosti slovenskega kmetijstva, ki ga sestavljajo zlasti manjše kmetije, ter v cestnem, zlasti tranzitnem prometu. Zato je za Slovenijo pomembno, da se za države članice predvidi določene fleksibilnosti, ki bi omogočale doseganje zastavljenih ciljev v okviru razumnih stroškov, saj trenutne projekcije kažejo, da bodo ti za Slovenijo med najvišjimi v EU. Ena od takšnih fleksibilnosti bi lahko bila dodatna možnost določitve ciljev glede na količino porabljenega goriva, saj za majhne in tranzitne države, kot je Slovenija, izključni pristop prodanega goriva, ki je predviden po sedanjem predlogu direktive, ni smiseln. Ministrica je ob tem omenila tudi pomen sprejetja drugih ukrepov na ravni EU, ki lahko prispevajo k izboljšanju zraka, kot je predlog direktive o emisijah iz srednje velikih kurilnih naprav, kjer si Slovenija prizadeva za določitev ustreznih standardov emisij prahu in dušikovih delcev.

Naslednja razprava ministrov o pripravah na podnebno konferenco že prihodnji mesec

Ministri so opravili tudi poglobljeno razpravo o odprtih vprašanjih, temeljnih elementih in nadaljnjih korakih za podnebno konferenco decembra letos v Parizu na osnovi Sporočila Komisije z naslovom Pot do Pariza. Tokratna razprava ministrov se bo na poti do Pariza še stopnjevala. Pred dnevni se je zaključilo redno zasedanje delovnih teles UNFCCC konvencije v Bonnu, kjer se je usklajeval t.i. Ženevski pogajalski dokument, ki služi kot temeljni pogajalski dokument do Pariza. Med temeljne elemente za pripravo Pariškega sporazuma sodi pravočasna priprava ciljev zmanjšanja emisij pogodbenic, ki naj bi jih vse pogodbenice posredovale pravočasno pred Parizom.

EU in države članice so svoj cilj zmanjševanja emisij že sprejele, in sicer v obliki cilja zmanjšanja emisij za najmanj 40 odstotkov, ki jih je potrdil Evropski svet oktobra lani. Strinjali so se, da je razpravo treba usmeriti v temeljne in najbolj odprte elemente Ženevskega pogajalskega teksta. Ministrica Irena Majcen je poudarila, da bo za univerzalno participacijo pogodbenic potrebna predvsem vsebinska in politična uravnoteženost med potrebnimi in možnimi elementi sporazuma, vključno z dogovorom o podnebnem financiranju, ki mora za zagotovitev ustreznih sredstev za pomoč državam v razvoju (100 milijard letno do leta 2020) temeljiti na realnem časovnem načrtu. Dodala je še, da mora biti pozornost EU v prihodnjih mesecih, zlasti v septembru in oktobru, usmerjena v pospešitev pogajanj v okviru delovnih  teles konvencije. Predvsem z bolj proaktivnim pristopom sopredsedujočih delovni skupini, zadolženih za pripravo osnutka Pariškega sporazuma.

Razprava ministrov o pripravah na podnebno konferenco se bo nadaljevala na neformalnem srečanju ministrov za okolje v juliju, dokončno stališče EU pa naj bi bilo predvidoma pripravljeno do izrednega zasedanja Sveta za okolje v septembru, na katerem naj bi sprejeli sklepe Sveta s podrobnejšimi stališči do posameznih vprašanj v okviru mednarodnih pogajanj. (pb)