Prve količine ruskega plina pričakovane v letu 2017, celotne dobave plina pa januarja 2018.
Čeprav je zaostritev odnosv med Rusijo in Ukrajino v zadnjih tednih v evropskih krogih sprožila namigovanja, da utegne projekt Južni tok povsem propasti in naj bi prednost dobili drugi plinski projekti, se aktivnosti v zvezi s tem projektom v posameznih državah podpisnicah sporazuma o graditvi nadaljujejo.
Tako je pred kratkim prišla novica, da naj bi bolgarski del plinovoda Južni tok začeli graditi še pred poletjem, na sedežu družbe Gazprom pa je včeraj potekalo delovno srečanje med predsednikom upravnega odbora družbe Gazprom Aleksejem Millerjem in predsednikom uprave družbe OMV Gerhardom Roissom, na katerem so govorili o avstrijskem delu plinovoda Južni tok. Med srečanjem je bil podpisan tudi Memorandum o soglasju glede izvajanja avstrijskega dela plinovoda Južni tok. Memorandum opredeljuje namen podpisnic, da izvedeta projekt izgradnje avstrijskega dela plinovoda Južni tok, katerega zmogljivost bo do 32 milijard kubičnih metrov na leto ter njegove končne točke v Baumgartnu (plinovod prihaja iz smeri bolgarske obale Črnega morja preko Srbije ter Madžarske in se konča v Avstriji, odcep proti Italiji pa naj bi potekal tudi po Sloveniji).
Vsa dovoljenja potrebna za gradnjo naj bi bila pridobljena do konca leta 2015.Dobave prvih količin plina pričakujejo v letu 2017, medtem ko je poln zagon avstrijskega dela plinovoda predviden do januarja leta 2018.Memorandum obravnava tudi sodelovanje družbe Gazprom pri srednjeevropskem plinskem vozlišču in zagotovitev skladiščnih zmogljivosti družbe OMV za družbo Gazprom v Avstriji, kar bo še dodatno okrepilo zanesljivost oskrbe v Avstriji.
»Potreba po izgradnji Južnega toka ter koristi tega projekta so za Evropo očitne. Projekt Južni tok je namenjen krepitvi energetske varnosti evropskih porabnikov, ki je bila vedno obravnavana kot prednostna naloga družbe Gazprom. Omeniti velja, da sta družbi Gazprom in OMV z medvladnim sporazumom med Rusijo in Avstrijo, podpisanim aprila leta 2010, že vzpostavili trdno mednarodno pravno podlago za izvedbo tega projekta,« je povedal Aleksej Miller. Gerhard Roiss pa je od podpisu omenjenega memoranduma poudaril, da gre za pomemben korak k znatnemu povečanju zanesljivosti oskrbe Avstrije s plinom, ki bo še dodatno okrepil vlogo plinskega vozlišča Baumgarten kot ključnega v srednji in vzhodni Evropi. Poleg tega pa bo Južni tok pomembno prispeval tudi k nadaljnji diverzifikaciji evropskih energetskih oskrbovalnih poti. Gerhard Roiss je ob tem Alekseju Millerju izročil tudi pismo ministra za gospodarstvo Republike Avstrije Reinholda Mitterlehnerja, v katerem je ta izrazil odločno podporo prizadevanjem podpisnic pri izvajanju projekta Južni tok na avstrijskem ozemlju. (bj)
E-novice
Dvakrat na teden v svoj e-nabiralnik prejmite novosti iz
področja elektrogospodarstva.
Prijavi se
Naročite revijo
Na leto izide 6 številk revije. Cena posamezne številke je 5 EUR, celoletna naročnina pa znaša 30 EUR + DDV.
Naroči revijo