Ob sprejetju uredbe so na vladi pojasnili, da je bilo s 315.a členom Energetskega zakona gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem omogočeno, da lahko postavijo napravo za proizvodnjo električne energije, ki je priklopljena na notranjo inštalacijo stavbe, ter tako proizvedeno električno energijo uporabljajo za potrebe porabe same stavbe (v omrežje se oddajajo samo viški, električna energija pa se porabi na lokalnem nivoju, v sosednjih stavbah). Samooskrba pa je bila omogočena lastnikom enostanovanjskih hiš ali poslovnih objektov (individualna samooskrba) in različnim tipom skupnosti, kot so npr. stanovalci v večstanovanjskih stavbah (skupinska samooskrba) ter odjemalcem, ki so med seboj v bližini (so vezani na isto transformatorsko postajo) in se povežejo v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov (ki so v uredbi poimenovane »OVE skupnosti«).
Na tak način so lahko koristi samooskrbe deležni tudi tisti, ki živijo v stanovanjih ali v hišah, ki za postavitev naprave za samooskrbo niso primerne.
Bistvo oziroma glavna prednost omenjenega koncepta samooskrbe je bila v tem, da se količina električne energije, prevzete iz omrežja in oddane v omrežje kompenzirata – to pomeni, da odjemalec s samooskrbo na koncu obračunskega obdobja (praviloma gre za koledarsko leto) plača samo razliko, če je prevzel več elektrike, kot jo je oddal v omrežje. Če pa je prevzel manj, kot je oddal v omrežje, ne plača ničesar (razen dajatev, ki niso vezane na količino prevzete električne energije, ampak na moč in se plačajo v vsakem primeru).
V vladi ob tem poudarjajo, da ne glede na to, da evropska direktiva o spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije (in tudi druga evropska zakonodaja) izrecno spodbuja samooskrbo, pa koncept neto meritev po Energetskem zakonu ni skladen z evropsko direktivo o trgu z električno energijo, ki določa, da bo v prihodnje morala biti obračunana omrežnina za celotno električno energijo, prevzeto iz distribucijskega omrežja. Direktiva 2019/944/EU o trgu z električno energijo namreč ne dovoljuje več koncepta netiranja za tiste, ki vstopijo v sistem samooskrbe po 31. decembru 2023, zato je obračun po novem sistemu samooskrbe na podlagi Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in predloga uredbe po novem zastavljen na način, kot ga določa omenjena direktiva (torej brez netiranja prevzetih in oddanih količin električne energije).
Kot ob tem še izpostavljajo v vladi, ostaja osnovni koncept individualne in skupnostne samooskrbe z Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in predlogom uredbe nespremenjen. Še več, je celo nadgrajen, saj za končne odjemalce s samooskrbo denimo določa oprostitve ali delne oprostitve plačil določenih prispevkov in jim omogoča pridobitev potrdil o izvoru in podpor za proizvodno električne energije iz OVE. Poleg tega vstop v sistem samooskrbe omogoča vsem končnim odjemalcem, ki so priključeni na distribucijsko omrežje (kar do sedaj ni bilo mogoče, saj je bil ta omejen le na gospodinjske in male poslovne odjemalce), investitorjem pa tudi naložbeno pomoč v obliki nepovratnih sredstev. Dodatne ugodnosti za končne odjemalce s samooskrbo naj bi prinesli tudi novi predpisi Agencije za energijo, ki urejajo omrežnino, kar bo bistvenega pomena, saj bo treba tudi po sistemu samooskrbe po Zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije zagotoviti dovolj spodbud, da bi se v čim večji meri spodbudilo investiranje v naprave za samooskrbo.