Čeprav je v primerjavi z letom 2020 bilo zaznati porast števila vetrnic, njihovo nameščanje precej zaostaja za potrebami, če dejansko želimo doseči podnebne cilje do 2030.
Po podatkih EurObserverja je bilo v evropski sedemindvajseterici konec minulega leta nameščenih za 187,8 GW vetrnih elektrarn, od tega za 15,1 GW na morju, skupno pa so proizvedle 384,9 TWh električne energije. Čeprav je bilo lani v EU dodatno nameščenih za 11 GW novih vetrnih zmogljivosti, to še zdaleč ni dovolj, da bi lahko zmanjšali emisije toplogrednih plinov za želenih najmanj 55 odstotkov do leta 2030. Povedano drugače, za dosego zastavljenih ciljev glede povečanja deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije in posledično zmanjšanja emisij bi morali na leto postaviti vsaj za trikrat več vetrnic. Med posameznimi evropskimi državami po zmogljivosti vetrnih elektrarn je sicer krepko v ospredju Nemčija s skupno inštaliranimi 63.865 MW (od tega 7.774 MW na morju), sledijo pa ji Španija s 27.575,1 MW, Francija 18.548 MW in Švedska z 12.080 MW (od tega 203 MW na morju). In kako je z izrabo vetrne energije v naši soseščini in pri nas? Italija je z nameščenimi 11.110 MW vetrnih elektrarn na petem mestu, sledijo pa ji Avstrija s 3.300 MW na trinajstem mestu, Hrvaška z 990,2 MW na šestnajstem mestu in Madžarska s 329 MW na dvajsetem mestu. Slovenija je na tej lestvici s 3,3 MW instaliranih vetrnih elektrarn na samem dnu seznama, za nami pa so le še Slovaška s 3 MW in Malta z 0,1 MW.