Kot so sporočili iz Evropskega statističnega urada Eurostat, je še posebej razveseljivo, da so se emisije zmanjšale kljub povečani gospodarski aktivnosti v EU oziroma 1,5-odstotnem povečanju BDP v zadnjem lanskem četrtletju glede na enako obdobje leto prej. Spodbudno je tudi, da so bile konec minulega leta emisije evropskega gospodarstva za šest odstotkov manjše tudi v primerjavi z pred pandemičnim obdobjem oziroma letom 2019 in sicer so se zmanjšale iz 994 na 983 milijona ton ekvivalenta CO2.
Drugače pa so se emisije v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi z letom prej zmanjšale kar v šestih od skupno devetih spremljanih gospodarskih panogah, in sicer med 0,3 odstotka v oskrbi z vodo, ravnanjem z odpadki in drugimi komunalnimi dejavnostmi ter gradbeništvu do 9,7 odstotka v sektorju oskrbe z elektriko in plinom. Slednji z 20-odstotnim deležem vseh emisij sicer ostaja med poglavitnimi viri onesnaževanja, poleg njega pa so bili v navedenem obdobju za največ izpustov toplogrednih plinov odgovorni še sektor proizvodnje in gospodinjstva (vsak z 21-odstotnim deležem), kmetijstvo (13-odstotni delež) ter prevoz in skladiščenje (11-odstotni delež).
Emisije so se konec lanskega leta zmanjšale skoraj v vseh državah članicah, z izjemo Irske (12,3-odstotna rast), Latvije (6,8-odstotna rast), Malte (6,4-odstotna rast) in Danske (1,9-odstotna rast).
Največje zmanjšanje izpustov pa so v navedenem obdobju zabeležili v Sloveniji (15,9-odstotno zmanjšanje), na Nizozemskem (za 9, 9 odstotka) in na Slovaškem (za 6,9-odstotka).