Največji uspeh konference je zagotovo, da se je 192 držav uspelo dogovoriti o novih pravilih pri omejevanju emisij, ki bodo omogočila, da dvig globalne temperature ozračja ne bo večji od 1,5° C glede na predindustrijsko dobo. Konferenco je zaznamovalo tudi to, da je bilo v končnem dokumentu prvič neposredno omenjeno opuščanje premoga oziroma fosilnih goriv. Čeprav so mnogi mnenja, da je dogovor še vedno premalo ambiciozen, pa so se številna podjetja kljub temu že začela pripravljati na zeleni prehod.
Podnebne spremembe so namreč realnost, ki ji ne moremo ubežati, lahko pa naredimo veliko na tem, kako se z njimi soočiti, kako spremeniti navade in poslovanje, kar se v poslovnem svetu že dogaja. Govorili pa so tudi o naslednjih korakih za Slovenijo in članice zbornice.
O tem, kaj je prinesla podnebna konferenca in, kaj se je dogajalo v zakulisju na številnih individualnih srečanjih sta spregovorili britanska veleposlanica v Sloveniji Tiffany Sadler in glavna pogajalka za Slovenijo Tina Kobilšek iz Ministrstva za okolje in prostor. Kljub vsemu je bilo na konferenci veliko razprave in sprejetih veliko zavez, čeprav ni prinesla tega, kar so mnogi pričakovali. Kot je dejala Tiffany Sadler je bilo ključno sporočilo ohranitev zaveze glede globalnega ogrevanja ozračja na manj kot 1,5° C glede na predindustrijsko dobo, kar je bila tudi ključna točka in tudi zaveza letošnje konference. Vendar pa potrebujemo še več zavez in večji napredek, da bomo lahko to izpolnili. Zato podnebno konferenco jemlje kot začetek začrtane poti. Največji napredek, ki je bil dosežen na letošnji konferenci, je strnila na štiri točke: premog, denar, vozila in gozd. Sprejetih je bilo namreč kar nekaj zavez in ustanovljenih tudi nekaj iniciativ. Ne le zaveza o opuščanju premoga, pač pa tudi o zavezi razvitih držav, da bodo pri spopadanju s podnebnimi spremembami državam v razvoju podvojile denarno pomoč, tudi s pomočjo zasebnega sektorja. V prometnem sektorju je bil že storjen velik korak k nizkoogljičnem prometu, proizvajalci vozil pa so se zavezali k postopnem opuščanju vozil z bencinskimi in dizelskimi motorji in njihovi popolni opustitvi do leta 2040. Sprejeta pa je bila tudi zaveza o ustavitvi krčenja gozdov do leta 2030. Zagotovo pa velik uspeh predstavlja dokončanje knjige pravil za izvajanje pariške pogodbe. Konferenca je dala jasen signal, da so podnebne spremembe največji globalni problem, s katerim se soočajo vse države in vsi deležniki. In, če hočemo sprejeti prave odločitve za uspešno soočanje z njimi, moramo združiti moči.
Tina Kobilšek je predstavila, kako so potekala pogajanja in dogodke v zakulisju konference. Poudarila je, da intenzivna pogajanja niso potekala le v času konference, ampak pravzaprav dve leti. In ta čas je bil koristno izrabljen, da so posamezne države z različnim ekonomskim in socialnim ozadjem prišle na konferenco z jasno izdelanimi stališči, da bi na ta način lažje in hitreje prišli do konsenza. Slovenija kot predsedujoča svetu EU je imela posebno vlogo, saj je v pogajanjih zastopala in zagovarjala stališča EU. S tem pa je imela odlično priložnost postati prepoznavna.
Sprejete zaveze podjetjem iz vseh gospodarskih sektorjev ponujajo številne priložnosti, da postanejo vodilni igralci pri prehodu v zeleno prihodnost. Slovenska podjetja od politike lahko pričakujejo večji poudarek na zelenem prehodu, a pri tem ne sme pozabiti na nikogar, tudi ne na zasebni sektor. Potrebnega je več dialoga in več izmenjav izkušenj.
Svoj vidik zaključkov podnebne konference na področju energije in izvajanja zavez za prehod na zeleno energijo v Sloveniji je predstavil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Kot je dejal zeleni prehod ni pomemben le za nas, ampak še bolj za bodoče generacije. V Glasgowu je potekala pomembna razprava o opuščanju premoga, razveseljivo pa je dejstvo, da so bili sogovorniki enotnega mnenja, da je opuščanje premoga nujno in neobhodno. Večina pa se je strinjala, da je čas ravno pravi. Slovenija se je pridružila zavezi 190 držav za opustitev premoga, za njegovo opustitev pa pripravila tri scenarije. Najambicioznejši je, da bi to storili do leta 2033, o čemer trenutno potekajo razprave med deležniki. Ključnih pa bo naslednjih nekaj tednov O tem, kakšne bodo posledice zavez za slovenski energetski sektor je Jernej Vrtovec povedal, da se Slovenija sooča z veliko težavo in sicer, kako nadomestiti tretjino proizvedene električne energije potem, ko bomo ugasnili TEŠ 6, da bi bili še vedno energetsko neodvisni, leto 2033 pa je praktično za ovinkom. To je tudi glavni razlog za izdajo energetskega dovoljenja za gradnjo JEK2, saj samo z OVE tega ne bomo mogli nadomestiti. Trenutno delajo na pridobitvi okoljevarstvenega soglasja za JEK2, saj jedrska energija tako kot OVE tudi predstavlja nizkoogljično oziroma zeleno energijo. O razkoraku med potrebami industrije in pričakovanji drugih deležnikov je povedal, da se morajo poslušati in slišati, politika pa jim mora priti naproti. V prvem koraku je treba naprej odpraviti negativni predznak industriji pri zelenem prehodu, saj je marsikatero podjetje odgovorno in pri zelenem prehodu uspešno že danes. Vendar pa industrija sama brez sodelovanja in podpore drugih deležnikov tega ne bo mogla doseči. Naloga politike je vsem deležnikom zagotoviti podporo, da lahko prevzamejo svoj del odgovornosti in tako prispevajo k zelenem prehodu.
Na omizju so razpravljali o zelenem prehodu podjetij, ne samo o tem, kaj morajo storiti, pač pa tudi o tem, kje vidijo svoje priložnosti. Jože Bajuk iz Petrola je orisal, kako je naftna družba naredila premik k ponudniku električne energije in k nizkoogljični družbi, k čemur se je zavezala v svoji strategiji. Prepričan je, da bomo v prihodnosti priča še večji diverzifikaciji energetskih virov, med drugim sami želijo vključiti tudi vodik. V podjetju so dolgoročno in kratkoročno zavezani zelenemu prehodu in pričakovanjem svojih potrošnikov, vse pa se odvija vedno hitreje. Sami kor regionalno podjetje veliko vlagajo v zelene projekte v državah na Balkanu, kjer vidijo še veliko priložnosti za večje investicije, za katere v Sloveniji ni dovolj prostora in za katere lahko pridobijo denarna sredstva, tudi privatna. Prav to pa bo v prihodnje velik izziv za Slovenijo.
Bill Goldie iz podjetja za posredovanje in upravljanje tveganj Redshaw Advisors je predstavil pomen nagrade Carbon Broker za pomoč XELS pri kompenzaciji javnih naročil in strategiji, ki so jo prejeli. Podjetje je z revolucionarno platformo za izravnavo ogljika XELS dobilo priložnost svetovati, se posvetovati in nabavljati XELS na vseh trgih ogljika - skladnost in prostovoljna - ter obnovljiva energija. Ob tem pa je predstavil še, kaj bodo podjetja s tem pridobila, tudi pri doseganju ciljev zelenega prehoda.
Vajeti je treba vzeti v svoje roke
Konferenco so zaključili z razpravo o tem, kako se bodo podjetja s svojimi aktivnostmi prilagodila podnebnim ciljem in zavezam, sprejetih na podnebni konferenci. Upraviteljica restavracije Vile Podvin, ki se od letos lahko pohvali z zeleno Michelinovo zvezdico, in lastnica Hiše Linhart v Radovljici Marcela Klofutar se spregovorila o tem, kakšna so bila njena pričakovanja od podnebne konference ter poudarila, da niso zadovoljni z zaključki konference, saj ni prinesla nekega močnega sporočila, s čimer se je strinjal tudi Thomas Magill iz združenja PwC. Poudaril je, da konferenca ni podala nekih usmeritev, kako bi pospešili prizadevanja in nadaljnjo rast. Jon Locke iz NKBM je dejal, da so bili kljub vsemu narejeni veliki koraki naprej, zaveze pa morajo šele priti do podjetij. Marcela Klofutar je poudarila, da v prehrambenem sektorju danes proizvedemo veliko odpadkov, zato bi moral vsak od nas začeti razmišljati kaj in koliko jemo in začeti načrtovati obroke vnaprej. Gre za majhne korake, ki jih moramo vgraditi v naše vsakodnevno življenje. Zvezdica, ki so jo pridobili in na katero so zelo ponosni pomeni, da razmišljajo trajnostno in delujejo trajnostno na unikaten način. Vključujejo okoliške kmetovalce, kupujejo organske, lokalne in sezonske pridelke, ne puščajo nobenih ostankov, postrežejo le vodo iz pipe ter skupaj s kmetovalci ustvarjajo nove izdelke, saj je znanje pri razvoju še kako pomembno. Sami pa ga delijo tudi z drugimi v lokalnem okolju, da se ljudje lahko prehranjujejo zdravo.
Thomas Magill je povedal, da bi podjetja pri premiku od besed k dejanjem ter prepoznavanjem priložnosti pri zelenem prehodu potrebovala drugačen pogled gospodarstva in celotne družbe na globalni ravni. Ključen izziv pa je, kako priti do tega. Ključen preboj se bo zgodil, ko bomo razmišljali kot eden, delali transparentno in zgradili zaupanje. Vsekakor pa morajo odločitve in dejanja vsem prinesti koristi. Sedaj je pravi čas, da se v strateške zelene projekte vključi tudi privatni sektor.
Banke imajo ključno vlogo pri zelenem prehodu. Kakšne so zahteve in pričakovanja lastnikov bank in njihovih velikih in malih strank ter, kako se banka spopada s temi izzivi in vključuje v zeleni prehod je predstavil Jon Locke. Banka danes izzivom zelenega prehoda že posveča veliko pozornost in se strankam pridružuje tako z različnimi načini financiranja kot v dejanjih, saj so se zelenemu prehodu s konkretnimi dejanji zavezali tudi sami. Bodo pa posamezna podjetja, ki bodo dosegla zastavljene cilje, denarno nagrajena. Zeleno financiranje kot pomoč podjetjem pa se bo razvijalo še naprej.
Ob koncu dogodka je zbranim v videoposnetku Boštjan Černe iz podjetja Trimo, predstavil, kako je zeleni prehod vplival na njihovo podjetje in njegovo poslovanje.