Ob 100. obletnici rojstva prof. dr. Marjana Plaperja je danes na Fakulteti za elektrotehniko UL potekal posvet pod naslovom Še več omrežja.
Zanimive konference so se udeležili učenci profesorja Plaperja, študenti elektrotehnike, predstavniki elektroenergetskih podjetij, člani elektrotehniških združenj in drugi udeleženci s strokovnega področja. Dogodek je kot moderator povezoval mag. Marko Hrast, predsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE in CIRED.
V nagovorih so se zaslužnega prof. dr. Marjana Plaperja spominjali rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič, dekan Fakultete za elektrotehniko UL prof. dr. Gregor Dolinar, ter dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM prof. dr. Borut Žalik. Kot odličnega pedagoga, raziskovalca in misleca sta ga v nadaljevanju predstavila dr. Maks Babuder in Silvo Balant.
Marjan Plaper se je rodil leta 1918 v Novem mestu. Študiral je na Tehniški fakulteti v Ljubljani, na kateri je diplomiral leta 1947 in doktoriral leta 1953. Od leta 1951 je bil pedagog na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Med 1963 in 1965 je bil tudi dekan omenjene fakultete, leta 1967 je postal redni profesor in 1989 zaslužni profesor. Predaval in raziskoval je področje elektroenergetskih omrežij vseh napetostnih nivojev.
Prof. dr. Marjan Plaper je bil vodilni snovalec vključitve elektroenergetskega sistema Jugoslavije v zahodnoevropsko interkonekcijo UCPTE. Po njegovi zaslugi se je naša država že leta 1974 povezala z zahodno Evropo, kar je bilo izredno pomembno za nadaljnji razvoj in delovanje elektroenergetskega sistema. Objavil je več kot sto razprav in napisal osem knjig. Zaslužni profesor je bil ugleden znanstvenik in vrhunski strokovnjak na področju elektroenergetike.
V nadaljevanju je mag. Vekoslav Korošec predstavil, kako je prišlo do vključitve v evropsko elektroenergetsko interkonekcijo UCPTE 17 let pred osamosvojitvijo Slovenije in pri tem orisal vlogo prof. dr. Plaperja. Predstavnik Elesa Miran Marinšek je predstavil sedanje stanje slovenskega prenosa električne energije in izzive prihodnosti. Prof. dr. Ferdinand Gubina pa je predstavil prehod energetike na nove vire in izzive elektroenergetskega sistema.
Slovenska elektroenergetika močno prehitela vstop Slovenije v EU
Na konferenci so izpostavili več pomembnih ugotovitev, ki jih je po omenjenih predstavitvah povzel predsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE in CIRED mag. Marko Hrast.
Vključevanje slovenske energetike v zahodno-evropske povezave je bilo kljub številnim težavam tistega časa (1964-1974) uspešno, zahvaljujoč izjemnim strokovnjakom, ki so pod strokovnim vodstvom prof. Marjana Plaperja potrpežljivo in vztrajno dokazovali kakovostne prednosti za elektroenergetski sistem in za vse odjemalce električne energije. Tako je bila slovenska elektroenergetika združena z zahodno Evropo natanko 30 let pred vstopom Slovenije v EU (2004). Zanesljiva oskrba z električno energijo, s povezavo na zahod, je bistveno olajšala procese osamosvajanja Slovenije. Zato je potrebno profesorju Plaperju dati posebno spoštovanje ob njegovi 100. obletnici rojstva.
Prof. dr. Marjan Plaper zasnoval parametre, ki so še danes aktualni
Profesor Plaper je bil izjemen mož, zelo skromen, delaven in izjemen strokovnjak za elektroenergetske sisteme ter zelo priljubljen pedagog pri svojih študentih. Zasnoval je parametre 220 kV in 400 kV omrežja na slovenskem ozemlju, ki so še danes aktualni. Močno prenosno elektroenergetsko omrežje je že 40 let jamstvo visoke zanesljivosti v oskrbi Slovenije z električno energijo, kar bistveno prispeva pri uvrstitvi Slovenije na visoko 10. mesto na svetu po najnovejših razvrščanjih WEC-a.
Operater slovenskega elektroenergetskega sistema (ELES), ki upravlja prenosno omrežje je danes vključen v vse evropske elektroenergetske institucije in sodeluje ali vodi številne evropske projekte. Z dograditvami povezave z Madžarsko, ki je edina država soseda, s katero nismo električno povezani, in nadgradnjo programske opreme ter sodobnih sistemov za napetostno regulacijo in monitoring omrežja, bo slovenski prenosni sistem še bolj utrjen in sposoben izvrševanja naloge močne hrbtenice energetskega sistema Slovenije.
Za prehod v brezogljični sistem potrebni novi miselni vzorci delovanja EES
Prehod svetovne energetike iz fosilnega v brezogljični sistem bo dolgotrajen proces s številnimi izzivi za vse sodelujoče v verigi od proizvodnje, prenosa, distribucije ter vključujoč odjemalce električne energije. Ta prehod bo zahteval nove miselne vzorce razvoja in delovanja elektro energetskega sistema, veliko inovacij, nove ekonomske modele in bo vsekakor dražji za pasivne odjemalce, pa vendar ugodnejši, upoštevajoč celotno družbo in trajnostni razvoj.
Za izpolnitev novih zahtev bo potrebno veliko novih elektroinženirjev, zato moramo združiti moči strokovno-tehnične, gospodarske, izobraževalne ter raziskovalne organizacije za izpolnitev zahtevnih ciljev prihodnosti. Kot je bilo še poudarjeno v sklepnem delu konference, naj naj bo profesor Plaper za vzor. Vedno je govoril: »Treba je delati, delati in biti vztrajen, če želiš uspeti!«