Korak bliže k nacionalnemu energetskemu kalkulatorju

V okviru projekta krepitve energetske pismenosti  EN-LITE so danes v sodelovanju z Britanskim veleposlaništvom v Sloveniji v dvorani Državnega sveta organizirali javni strokovni posvet z naslovom Izračunajmo svojo energetsko-podnebno prihodnost!, ki je bil na nek način nadaljevanje nedavne predstavitve globalnega kalkulatorja. Že ob takratni predstavitvi je bilo poudarjeno, da bi podoben energetsko podnebni kalkulator potrebovali tudi v Sloveniji, današnja predstavitev sodobnih izzivov pred katerimi je energetski sektor, pa je takšno potrebo še potrdila. Energetski kalkulator je sicer interaktivno, spletno vsakomur prosto dostopno orodje, ki omogoča oblikovanje energetsko-podnebnih scenarijev do leta 2050 ter preverjanje povezanosti med podnebnimi, energetskimi, demografskimi, prehrambnimi, prostorskimi, prometnimi in drugimi izzivi naše prihodnosti, na katere lahko bistveno vplivamo s svojim življenjskim slogom.
Kot je na današnjem posvetu poudaril minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, bi bili na ministrstvu, kjer ravnokar poteka priprava novega energetskega koncepta Slovenije, takšnega orodja še posebej veseli, saj ugotavljajo, da je znanje o pomenu in kompleksnosti energetskega sistema precej pomanjkljivo. »Želimo si, da bi razprava o naši podnebno- energetski prihodnosti temeljila na dejstvih in številkah. Ker gre v primeru globalnega kalkulatorja za spletno aplikacijo, ta vsem ljudem omogoča, da preverijo svoje predpostavke in prispevek k skupnemu cilji nujnega znižanja emisij toplogrednih plinov. Pri iskanju odgovora na podnebne izzive je treba poiskati trajnostno pot, zato morajo odločitev o tem, katere vire bomo v prihodnje izrabljali in na kakšen način,  spremljati tudi upoštevanje okoljske sprejemljivosti, konkurenčnosti in zagotavljanja zanesljivosti oskrbe. Izhodišče za izoblikovanje takšne poti pa je dobra ozaveščenost vsakega posameznika«, je dejal minister Gašperšič in dodal, da bi nacionalni kalkulator bil lahko dobro orodje in v veliko pomoč pri sprejemanju odločitev o tem, s katerimi ukrepi in na katerih področjih lahko pridemo do želenih ciljev.
V nadaljevanju posveta je prof. Robin Grimes, glavni znanstveni svetovalec na britanskem Ministrstvu za zunanje zadeve, poudaril vlogo strokovnjakov in znanstvenikov pri oblikovanju britanske energetsko-podnebne politike, pri čemer to sodelovanje poteka na več ravneh. Kot je izpostavil postajamo vse bolj odvisni od podnebnih sprememb in se srečujemo z vrsto težav, ki jih prinaša povečano število naravnih nesreč. Na tovrstne izzive pa se ni mogoče ustrezno odzvati, če k reševanju konkretnih problemov ne pritegnemo znanstvenikov, ki lahko s svojimi napovedmi pomagajo k zmanjšanju tveganj. Ob tem je na kratko predstavil tudi britanski model vključevanja znanosti na različna področja življenja, saj kot je dejal, je za uspešnost britanske industrije in družbe ključnega pomena sposobnost pogledati na izzive današnjega časa z več zornih kotov. Poleg tega skušajo v ozaveščanje in k sprejemanju odločitev o britanski prihodnosti v čim večji meri pritegniti tudi mlade, s tem, da so tudi globalni kalkulator pripravili v več različicah in ga prilagodili različnim ciljnim skupinam.

Precej potrebnih podatkov za izdelavo domačega kalkulatorja že na voljo

Po predstavitvi projekta EN-LITE in ambicije izdelave nacionalnega kalkulatorja, ki sta jo podala mag. Mojca Drevenšek in dr. Tomaž Žagar, so sledile predstavitve slovenskih strokovnjakov z različnih področij v zvezi z izdelavo kalkulatorja. Mojca Suvorov s Statističnega urada RS je predstavila ključne teme, ki bi jih moral zajeti slovenski kalkulator, in povedala, da imamo na voljo že precej kakovostnih statističnih podatkov, kar je pomembna začetna točka za izdelavo tega orodja. Pri tem je še posebej izpostavila podatke povezane s proizvodnjo in porabo energije in dodala, da je večina kazalnikov, ki jih vključuje tudi globalni kalkulator, že na voljo, bi pa bilo treba ob vzpostavljanju nacionalnega primerjalnega orodja še razmisliti, katere vse sektorje bi lahko vanj vključili.
V nadaljevanju so strokovnjaki osvetlili še posamezne ključne vsebinske izzive, in sicer je mag. Tanja Cegnar iz Agencija RS za okolje spregovorila o pričakovanih posledicah učinkov globalnih podnebnih sprememb v Sloveniji. Kot je poudarila, je segrevanje globalnega ozračja dejstvo, pri čemer je Slovenija še bolj izpostavljena od svetovnega povprečja. Precej povedno je ob tem dejstvo, da so se izpusti iz industrije v zadnjih 25 letih zmanjšali za 59 odstotkov, na račun prometa pa povečali za 169 odstotkov. Slikovito je sedanjo porabo energije v Sloveniji in razpoložljivost virov tudi v povezavi z rabo prostora opisal prof. dr. Iztok Tiselj iz Univerze v Ljubljani, Bojan Ivanc iz Gospodarske zbornice Slovenije pa je izpostavil nekatera ključna vprašanja, ki so v zvezi z energijo zanimiva za gospodarstvo. Kot je poudaril, pomeni oskrba z energijo za gospodarstvo predvsem strošek, od njegove višine pa so odvisna tudi ravnanja in sprejem razvojnih odločitev. Ob tem je povedal, da slovensko gospodarstvo za oskrbo z energijo namenja 1,85 milijarde evrov, večino te pa porabijo predelovalne dejavnosti. Zato je po njegovem mnenju nižja cena električne energije ( v prihodnje naj bi se njen delež v porabi še povečeval) lahko pomembna konkurenčna prednost, pri čemer naj bi cene električne energije za industrijo pri nas trenutno bile za okoli 30 odstotkov nižje od evropskega povprečja.
Zanimiva je bila tudi predstavitev mag. Staneta Meršeta iz Centra za energetsko učinkovitost pri IJS, ki je poudaril, da se je z učinkovitejšo rabo energije njena poraba že bistveno znižala, da pa je še veliko potenciala na vseh področjih. Kot je dejal, gre za najučinkovitejše in hkrati najcenejše orodje, ki nam je na voljo za zmanjšanje stroškov in obremenitev okolja, pri čemer ima uvajanja učinkovite rabe energije vrsto pozitivnih učinkov na vse sektorje.
Značilnosti prostorskega razvoja Slovenije in povezave z rabo energije je ob koncu predstavila Sergeja Praper iz Urbanističnega inštitut RS, ki je dejala, da se v Sloveniji srečujemo s precej razpršeno in neenakomerno poseljenostjo, pri čemer podeželje in stara mestna jedra izumirajo, krepijo pa se naselja v zaledju urbanističnih središč.Glede na to se spreminjajo tudi tokovi mobilnosti. Iz njene predstavitve je izhajal tudi Željko Purgar iz Sekcije trajnostna mobilnost pri CER, ki je izpostavil, da se ravno zaradi takšnih značilnosti kaže uporaba električnih avtomobilov v Sloveniji kot ena boljših rešitev.
Kot so na poudarili vsi sodelujoči strokovnjaki, pa potrebujemo za oblikovanje naše energetsko-podnebne prihodnosti predvsem znanje predstavnikov različnih strok.Njihovo znanje naj bi povezali tudi v okviru multidisciplinarne skupine v okviru projekta EN-LITE s ciljem izdelave slovenskega energetskega kalkulatorja po vzoru britanskega izvirnika 2050 Energy Calculator, ki ga je za svoje potrebe prilagodila že kopica držav vsega sveta.

Brane Janjić