Korporativno upravljanje v energetiki

V organizaciji Evropskega gospodarskega inštituta je v Ljubljani potekal tretji letošnji posvet  o prihodnosti slovenske energetike, in sicer tokrat na temo korporativnega upravljanja v energetiki. Ugotovitve prvih dveh posvetov je uvodoma podal Tomaž Toplak, ki je poudaril, da znaša po ocenah strokovnjakov investicijski potencial v slovensko elektrogospodarstvo blizu 9 milijard evrov, pri čemer se 6 do 7 milijard nanaša na projekte v Sloveniji (TEŠ 6, JEK 2, HE na Savi, sončna energija), preostanek pa na potencialne energetske naložbe v sosednjih državah. Kot je poudaril, se ob tem kot ključno vprašanje odpira vprašanje investitorjev, saj na domače banke, ki so same v velikih težavah, ni računati, pri tujih zaradi omejenosti trga pa ni prevelikega zanimanja. Nekoliko bolj odprte so možnosti dokapitalizacije ali ustanovitve konzorcija, ki bi povezal zainteresirane akterje na energetskem trgu, manjši projekti pa bi eventualno lahko bili preko ključnih energetskih stebrov sfinancirani tudi s pomočjo izdaje obveznic.

JEK 2 bi lahko bil pilotski projekt vstopa zasebnega kapitala

Da v sistemu, pa tudi v državi, ni mogoče zagotoviti zadostnih količin investicijskega kapitala za vse potrebne energetske projekte, je v nadaljevanju pritrdil tudi direktor GEN energije Martin Novšak, ki je podrobneje predstavil izhodišča projekta JEK 2 in ob tem povedal, da je zanj med investitorji iz sosednjih držav precej zanimanja. Kot je poudaril, bo tako velik projekt mogoče uspešno izpeljati le s širšim sodelovanjem partnerjev iz tujine, pri čemer pa bomo morali doma najprej sprejeti odločitev o nadaljevanju jedrske opcije in tudi spremeniti miselnost, da je sodelovanje zasebnega kapitala v energetiki slaba rešitev. S temi ugotovitvami, se je strinjal tudi dr. Robert Golob iz GEN-I, ki je sodelujočim  postavil provokativno vprašanje, ali smo v Sloveniji oziroma elektrogospodarstvu že dovolj zreli, da sprejmemo kakšnega zasebnega vlagatelja in definiramo nove robne pogoje. Kot je poudaril, je čas, ko se sprejema oziroma dopolnjuje energetski zakon idealen, pri čemer pa bi seveda morali doseči, da se sedanji zahtevani državni lastniški deleži spremenijo v prid možnosti dostopa zasebnemu kapitalu. Na tovrstna vprašanja je svoje poglede v nadaljevanju predstavil še direktor direktorata za energijo Julijan Fortunat, ki je znova izpostavil, da gre v tej prvi fazi priprave noveliranega energetskega zakona predvsem za uskladitev slovenske zakonodaje s tretjim svežnjem ukrepov EU, pri čemer pa naj bi v nadaljevanju razdelali tudi posamezna ključna področja. Kot je dejal, bo precej odgovorov ponudil tudi zakon o upravljanju kapitalskih naložb države, ki je tudi že v razpravi, pri čemer se vse bolj odpira tudi vprašanje na katerih področjih in v kolikšni meri dovoliti vstop zasebnemu kapitalu. Dejstvo je, da za uresničitev vseh zapisanih investicijskih načrtov doma nimamo dovolj denarja. Del sredstev, zlasti za vseevropske infrastrukturne projekte, bo sicer mogoče dobiti iz evropskih namenskih skladov, preostanek pa bo verjetno treba zagotoviti tudi s pomočjo tujih investitorjev. Pri tem bi bil po njegovih besedah ravno projekt JEK2 lahko tisti pilotski oziroma referenčni projekt.

Brez prilagoditve omrežja ne bo šlo

V razpravi sta sodelovala tudi mag. Barbara Dekleva Jenčič in mag. Marko Hrast iz Elesa, ki sta opozorila, da uresničitev velikih projektov, ki ciljajo na regionalni trg, brez prilagoditev in dograditev prenosnega omrežja ne bo možno. Mag. Barbara Dekleva Jenčič je uvodoma predstavila aktualna dogajanja na sosednjih regionalnih trgih in zakonodajne okvire, ki se vse bolj prilagajajo izpolnitvi končnega cilja - to je vzpostavitve enotnega evropskega energetskega trga leta 2014. Kot je opozorila, imajo vsa ta dogajanja tudi precejšen vpliv na delovanje Elesa kot slovenskega nacionalnega operaterja, ki se mora novim pravilom nenehno prilagajati. Kot je dejala, ima Slovenija v teh procesih vlogo križišča med regijami, v kolikšni meri pa bomo ugodno geografsko lego znali izrabiti, je odvisno predvsem od nas samih in naših razvojnih odločitev. Mag. Marko Hrast pa je opisal vlogo prenosnega sistema kot ključnega elementa v sistemu in predstavil ključne izzive sistemskega operaterja prenosnega omrežja. Ob tem je predstavil ključne projekte v naslednjih letih, kot so daljnovod Beričevo-Krško, ki se že gradi, načrtovana meddržavna daljnovoda Cirkovce-Pince in Okroglo–Udine  ter prehod iz 220 na 400 kV napetostni nivo. Za omenjene naložbe naj bi potrebovali med 500 in 700 milijoni evrov, kar pa naj bi bil Eles sposoben s pomočjo posojil v naslednjih letih sfinanacirati sam. Ob tem je poudaril, da so brez teh naložb v prenosno omrežja razmišljanja o dodatnih novih večjih proizvodnih enotah v Sloveniji jalova ter da se ob načrtovanju proizvodnih investicij pogosto pozablja na sistemske storitve in ključno problematiko zagotavljanja potrebnih rezerv.
Brane Janjić