Energetika

Krajani obiskali vetrni park v Avstriji

Vetrni park Senožeška brda
Krajani obiskali vetrni park v Avstriji

Naročniki pobude za DPN Park vetrnih elektrarn Senožeška brda, podjetje Vepa, je na pobudo krajanov Senožeč, Dolenje vasi in Laž, organiziralo obisk avstrijskega vetrnega parka na gradiščanskem: Potzneusiedl Windpark. Ekskurzije se je 7. oktobra udeležilo nekaj več kot sto prebivalcev iz Senožeč, Dolenje vasi in Laž.

Vetrni park Potzneusiedl se nahaja med Dunajem in Bratislavo in je v enem delu primerljiv s tem, ki ga na območju Senožeških brd načrtuje podjetje Vepa. Del parka je po nekaterih značilnostih primerljiv tudi z načrtovanim v Sloveniji. Celoten avstrijski park ima sicer več kot 400 vetrnic z različno močjo, v njem se nahajajo vetrnice starejše generacije, različnih proizvajalcev in tudi najnovejše, okoljsko certificirane, tudi z ogrevanimi lopaticami, med njimi pa so si krajani ogledali tudi trenutno dve največji kopenski v Evropi, 7,5 megavatni vetrnici, visoki kar 198 m.

Vetrne elektrarne so razgradljive

Udeleženci ekskurzije so lahko svoja vprašanja naslovili tudi na strokovnjaka s področja obnovljivih virov energije in njihovega umeščanja v prostor, ki se jim je pridružil na ekskurziji, prof. dr. Petra Novaka, dolgoletnega profesorja na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, po upokojitvi pa pobudnika ustanovitve Visoke šole za tehnologijo in sisteme v Novem mestu, kjer je bil tudi dekan, pionir izrabe obnovljivih virov energije v Sloveniji in eden največjih strokovnjakov za energetiko pri nas. Novak je prepričan, da bi Sloveniji s pravilnim pristopom že do leta 2050 lahko uspelo za 70 odstotkov znižati emisije toplogrednih plinov, sonaravno energetsko prihodnost pa vidi v treh nosilcih energije – elektriki iz obnovljivih virov, metanu in metanolu. Med drugim je povedal, da po vseh dosedanjih različnih študijah ni mogoče določiti vplivov infrazvoka na človeka ali živali, da pa je seveda nujno opraviti ob umeščanju v prostor meritve zvoka in modelacijo. »Vetrne elektrarne so razgradljive in po 25 letih jih lahko odstranimo ali jim podaljšamo življenjsko dobo. Na svetu trenutno proizvedemo letno 300 gigavatov vetrne elektrike, kar je primerljivo s 1.500 našimi termoelektrarnami,« je izpostavil prof. dr. Novak.

Obnovljiva vetrna energija postaja čedalje bolj učinkovita

V kraju Potzneusield, ki šteje nekaj več kot 500 prebivalcev, je krajane sprejel tudi župan Franz Werdenich, ki je pojasnil, kako je pri njih potekal postopek umeščanja vetrnih elektrarn v območje kraja. Udeleženci ekskurzije so imeli tudi priložnost spregovoriti s prebivalci, ki živijo v neposredni bližini posamezne vetrne elektrarne, se ob spremstvu župana sprehodili skozi kraj in od domačinov v pogovoru izvedeli, da vetrnice zanje niso moteče, čeprav so oddaljene od prvih hiš 1.200 metrov. Načrtujejo še nove, ki naj bi bile od prvih hiš oddaljene do 1.00 metrov.

Krajane je zanimalo, ali so prebivalci gradnji parka nasprotovali, kakšni so negativni vplivi na prebivalce tamkajšnjih krajev, ali so se prebivalci pričeli odseljevati, koliko gozda je potrebno posekati ob gradnji stojišč, kakšna je predpisana razdalja vetrnih elektrarn do naselij v Avstriji, kako so se z investitorji dogovorili za odškodnine oziroma rente, ali so se s krajani pogovarjali o učinkih infrazvoka ipd. Župan Franz Werdenich je med drugim povedal, da leži področje vetrnega parka v ožini med Alpami in Krpati, kjer veter praktično piha skozi celo leto. »Pri nas se je začelo tako, da je ena krajevna skupnost postavila vetrnico, elektro podjetja so ugotovila, da je to izjemna vetrna lokacija in tako smo začeli postavljati vetrne elektrarne po 6-7, v gručah. Najprej morajo pri nas občani in lastniki zemljišč dati soglasje, nato poda občina predlog na deželno vlado, večkrat letno imamo sestanek posvetovalnega sosveta, sestavljenega iz predstavnikov lokalnih odločevalcev in investitorjev. Za samo prostorsko planiranje so odgovorne občine. Postopek umeščanja vetrnic traja približno tri leta. Imamo deželno uredbo glede hrupa in določeno spodnjo mejo glede oddaljenosti od naselij. V zadnjih osmih letih se je število prebivalcev v občini celo povečalo. O infrazvoku nismo imeli nobenih diskusij, tudi z vprašanji o zdravju se na nas krajani ne obračajo. Kmetijska zbornica določi tarifne razrede za odškodnine in to je okvir za pogajanja z lastniki zemljišč. Za ceste in vzdrževanje je odgovoren investitor, mi pa imamo tako zagotovljen prihodek za 20 let. S temi sredstvi obnavljamo vrtec, gasilski dom, skupne prostore občine, skrbimo za urejenost kraja in kakovost življenja v njem … Kaj vam predlagam, me sprašujete: res je, da se videz pokrajine sicer spremeni, vendar pa lahko rečem le, da dobro premislite v vaši občini, saj postaja obnovljiva vetrna energija čedalje bolj učinkovita, nove tehnologije imajo perspektivo in prednost pred ostalimi viri,« je krajanom Senožeč, Dolenje vasi in Laž med drugim dejal župan Franz Werdenich.

Vetrnice ne ovirajo obdelanih kmetijskih površin

Vetrni park, ki so si ga krajani ogledali, zagotavlja letno potrebo po električni energiji za 200.000 prebivalcev te avstrijske pokrajine. Slednja je postala pred tremi tedni energetsko samozadostna regija, kar pomeni, da proizvedejo več elektrike kot je sami porabijo.

Predstavnika investitorja, direktor podjetja Vepa Aleš Musić in Gojko Musić sta povedala, da se bodo za Vetrni park Senožeška brda opravljale predhodne modelacije hrupa, glede poseka gozda pa povedala, da je ob gradnji stojišča potrebno posekati premer od 50 do 80 metrov, po postavitvi se prostor ponovno pogozdi in pusti počiščen zgolj še premer do cca 30 metrov okrog samega stojišča. Ob stojiščih parka v Avstriji so krajani videli, da so obdelane kmetijske površine ob posameznem stojišču vetrne elektrarne celo vse do samega stebra. »Ker pri nas nimamo predpisa glede oddaljenosti stojišč od naselij, bomo ob umeščanju stojišč in ob upoštevanju uredbe o hrupu, sledili praksam EU držav, ki se z odstopanji navzgor in navzdol gibljejo med 500 do 1000 metri. To so okviri, znotraj katerih se bomo pogovarjali tako s posameznimi lastniki zemljišč, lastniki najbližjih objektov, kot tudi agrarnimi in vaškimi skupnostmi oziroma občino, « je povedal Aleš Musić.

Organizacija ogleda parka v Avstriji, ki ga je investitor organiziral na predlog krajanov, je bila tokrat ena od priložnosti aktivne participacije lokalnih prebivalcev ob umeščanju energetskih objektov v prostor. (vh)






Vladimir Habjan
Vladimir Habjan
O avtorju

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit esse cillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum.