Leta 2021 je bila stopnja odvisnosti EU od uvoza zemeljskega plina 83-odstotna, kar je eno-odstotno točko manj kot leta 2020 (84 odstotkov). Na majhno zmanjšanje uvozne odvisnosti je pomembno vplivalo to, da je večina držav članic EU uporabljala zaloge zemeljskega plina, ki so bili uvoženi v preteklih letih. Dejansko je bil padec zalog zemeljskega plina leta 2021 največji od leta 2008.
Država članica EU z največjo odvisnostjo od uvoza zemeljskega plina v letu 2021 je bila Malta (104-odstotna). Sledita ji Švedska (102-odstotna) in Litva (101-odstotna), ki sta povečali svoje zaloge. Na drugi strani so najnižjo odvisnost od uvoza zemeljskega plina zabeležili v Romuniji (24-odstotna), sledita Danska (26-odstotna) in Nizozemska (33-odstotna).
Pri vplivu morebitne motnje uvoza je treba upoštevati pomen zemeljskega plina v celotni mešanici energetskih virov. Medtem, ko je uvozna odvisnost na Švedskem, Finskem in v Estoniji skoraj 100-odstotna, je delež zemeljskega plina v mešanici energetskih virov relativno nizek (3-odstoten, 7-odstoten oziroma 8-odstoten). Nasprotno pa je največji delež zemeljskega plina v energetski mešanici v Italiji (40-odstoten), njena uvozna odvisnost pa je 94-odstotna. Nizozemska ima drugi največji delež zemeljskega plina v svoji energetski mešanici, vendar je njena uvozna odvisnost zaradi domače proizvodnje zemeljskega plina precej nižja.
V primerjavi z letom 2020 je bila največje povišanje odvisnosti od uvoza zemeljskega plina zabeleženo na Malti (s 96-odstotne v letu 2020 na 104-odstotno v letu 2021), na Irskem (s 64-odstotne na 71-odstotno) in Romunija (s 17-odstotne na 24-odstotno).
Na drugi strani se je uvozna odvisnost najbolj zmanjšala v Latviji (s 121-odstotne na 61-odstotno), v Avstriji (s 73-odstotne na 51-odstotno) in na Slovaškem (z 88-odstotne na 69-odstotno uvozno odvisnost).