Lani največ elektrike šlo za velike gospodinjske aparate

Razdelitev porabe električne energije v minulem letu po namenih je pokazala, da se je v gospodinjstvih v letu 2012 največ električne energije porabilo za velike gospodinjske aparate (hladilne in zamrzovalne naprave, pralne, sušilne in pomivalne stroje), in sicer 811 GWh ali 26 odstotkov vse porabljene energije. Za ogrevanje prostorov se je porabilo 652 GWh (21 odstotkov), za ogrevanje sanitarne vode pa 615 GWh (19 odstotkov) električne energije. Poraba električne energije za osebne računalnike, monitorje in televizijske sprejemnike je znašala 300 GWh (9 odstotkov), za razsvetljavo pa 259GWh ali 8 odstotkov vse porabljene električne energije.
Po podatkih Statističnega urada Slovenije smo sicer tudi lani največ energije porabili za ogrevanje prostorov, čeprav se je poraba za te namene v primerjavi z letom prej zmanjšala skoraj za 3 odstotke. Med porabljenimi energenti so s 40-odstotnim deležem prevladovala lesna goriva (sem sodijo polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi). V primerjavi s predhodnim letom so se količine porabljenih energentov večinoma zmanjšale, povečale so se le porabe zemeljskega plina, lesnih goriv, ter sončne in geotermalne energije. Opazno se je zmanjšala poraba ekstra lahkega kurilnega olja, in sicer za 13 odstotkov, predvsem zato, ker se je zmanjšala njegova poraba za ogrevanje prostorov (za 15 odstotkov). Poraba utekočinjenega naftnega plina se je zmanjšala za desetino, poraba daljinske toplote pa za 8 odstotkov. Poraba geotermalne energije (uporaba toplotnih črpalk) se je povečala za 27 odstotkov, vendar je delež porabe te energije med vsemi vrstami energije znašal le 1,1 odstotka. Delež energije, proizvedene s pomočjo sončnih kolektorjev pa je bil še manjši, in sicer je znašal 0,8 odstotka.
Slovenska gospodinjstva so sicer v letu 2012 porabila 49.696 TJ energije, kar je bilo za skoraj dva odstotka manj kot v prejšnjem letu. Pri tem je poraba električne energije v strukturi celotne porabe  pomenila 23 odstotkov vse porabljene energije v gospodinjstvih, poraba ekstra lahkega kurilnega olja 16 odstotkov, poraba zemeljskega plina 10 odstotkov in poraba daljinske toplote 7 odstotkov. Drugi energenti pa so bili porabljeni v manjših deležih. Skupna poraba energije se je zmanjšala predvsem zaradi zmanjšane porabe energije za ogrevanje prostorov; ta je bila v primerjavi s prejšnjim letom manjša za skoraj 3 odstotke. Za nekoliko manj kot 3 odstotke se je zmanjšala tudi poraba električne energije za druge namene (razsvetljava, električne naprave in drugi nameni). Za manj kot odstotek pa poraba energije za ogrevanje sanitarne vode in energije za kuhanje.
Kot že rečeno, je bilo največ energije porabljene za ogrevanje prostorov, in sicer okoli 30.900 TJ ali 62 odstotkov. Za ogrevanje sanitarne vode je bilo porabljenih okoli 9.600 TJ ali 19 odstotkov energije. Za razsvetljavo, električne naprave in druge namene pa je bilo porabljenih 14 odstotkov energije ali okoli 7.000 TJ. (bj)