Po podatkih Statističnega urada je količina energije, namenjene končni rabi, lani znašala 206.000 TJ.
Številke tako kažejo, da je bila v letu 2017 v Sloveniji količina energije, namenjene končni rabi, nekoliko manjša kot v letu 2016, in sicer za 0,2 odstotka. Na znižanje je vplivala zmanjšana raba naftnih proizvodov v prometu (bencina za štiri odstotke in dizla za tri odstotke. Za končno rabo v gospodinjstvih pa je bilo namenjenih 23 odstotkov energije.
Količina energije, namenjene končni rabi, je v Sloveniji v letu 2017 znašala 206.000 TJ. Kljub zmanjšanju rabe naftnih proizvodov v prometu glede na prejšnje leto, je bila raba v tem sektorju še vedno zastopana z največjim, 38-odstotnim deležem. Drugi največji porabnik je bila predelovalna industrija z gradbeništvom s 27 odstotki. Sledijo gospodinjstva s 23 odstotki in ostala raba s kmetijstvom z 12 odstotki. V Sloveniji smo v letu 2017 skoraj polovico končne energije porabili v obliki naftnih proizvodov (45 odstotkov). Drugi največji delež smo je porabili v obliki električne energije (24 odstotkov). Na tretjem mestu je bila raba obnovljivih virov energije s 14 odstotki, sledili so zemeljski plin z 12 odstotki, toplota s štirimi odstotki in trdna goriva z enim odstotkom.
Podatki statističnega urada kažejo, da so samo gospodinjstva v lanskem letu porabila okoli 46.900 TJ energije, namenjene končni rabi, kar je za dva odstotka oziroma za 1.100 TJ manj kot v letu 2016. V primerjavi z letom 2016 so gospodinjstva porabila za približno štiri odstotke manj energije za ogrevanje prostorov in za kuhanje (za 0,2 odstotka). Več energije pa so v primerjavi z letom 2016 lani gospodinjstva porabila za hlajenje prostorov (za skoraj dva odstotka in za ogrevanje sanitarne vode (za 0,1 odstotka).
Gospodinjstva so sicer v letu 2017 največ energije, namenjene končni rabi, porabila za ogrevanje prostorov, in sicer 29.832 TJ ali 64 odstotkov. Za ogrevanje sanitarne vode so porabila 16 odstotkov energije, prav toliko tudi za razsvetljavo in električne naprave. Za kuhanje so gospodinjstva porabila štiri odstotke manj energije, za hlajenje prostorov pa skoraj odstotek manj energije.
Med energenti, ki so se lani uporabljali v gospodinjstvih, prevladujejo lesna goriva z 41 odstotki. Sledijo električna energija s 26 odstotki, zemeljski plin s skoraj enajstimi odstotki, ekstra lahko kurilno olje z devetimi odstotki, daljinska toplota s sedmimi odstotki, energija okolja in utekočinjen naftni plin oba po s po tremi odstotki ter solarna energija z odstotkom. Glede na leto 2016 se je lani v gospodinjstvih med energenti najbolj zmanjšala raba ekstra lahkega kurilnega olja, in sicer za osem odstotkov, največ pa se je povečala raba energije iz okolja, in sicer za šest odstotkov.