Lani največ energije šlo za ogrevanje prostorov

Po podatkih Zavoda za statistiko se je skupna poraba energije v letu 2011 sicer zmanjšala predvsem zaradi zmanjšane porabe energije za ogrevanje prostorov. Ta je bila v primerjavi s prejšnjim letom manjša za skoraj 9 odstotkov. Za manj kot odstotek sta se zmanjšali tudi poraba električne energije za druge namene (razsvetljava, električne naprave in drugi nameni) in poraba energije za ogrevanje sanitarne vode. Neznatno pa se je povečala le poraba energije za kuhanje (za 0,5 odstotka). Od skupno porabljenih količin energije je bilo največ energije porabljene za ogrevanje prostorov, in sicer okoli 30.500 TJ ali 62 odstotkov. Za ogrevanje sanitarne vode je bilo porabljenih okoli 9.600 TJ ali 19 odstotkov energije. Za razsvetljavo, električne naprave in druge namene pa je bilo porabljenih 14 odstotkov energije ali okoli 7.000 TJ. Za kuhanje je bilo porabljenih skoraj 2.300 TJ ali skoraj 5 odstotkov vse porabljene energije.

Med porabljenimi energenti tretjino zasedajo lesna goriva

Leta 2011 so med porabljenimi energenti s 35-odstotnim deležem prevladovala lesna goriva (sem sodijo polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi). Poraba električne energije je pomenila 23 odstotkov vse porabljene energije v gospodinjstvih, poraba ekstra lahkega kurilnega olja 19, poraba zemeljskega plina 10 in poraba daljinske toplote 8 odstotkov. Drugi energenti pa so bili porabljeni v manjših deležih. V primerjavi s predhodnim letom so se količine porabljenih energentov večinoma zmanjšale, povečala se je le poraba utekočinjenega naftnega plina ter sončne in geotermalne energije. Opazno se je zmanjšala poraba ekstra lahkega kurilnega olja, in sicer za 16 odstotkov, predvsem zato, ker se je zmanjšala njegova poraba za ogrevanje prostorov (za 18 odstotkov). Poraba daljinske toplote se je zmanjšala za 12 odstotkov, poraba lesnih goriv pa za 6 odstotkov. Poraba geotermalne energije (uporaba toplotnih črpalk) se je povečala za 31 odstotkov, vendar je delež porabe te energije med vsemi vrstami energije znašal le 1,5 odstotka. Delež energije, proizvedene s pomočjo sončnih kolektorjev je bil še manjši, in sicer je znašal 0,7 odstotka.

26 odstotkov električne energije se porabi za velike gospodinjske aparate

Zanimivi so tudi podatki o razdelitvi porabe električne energije po namenih, ki kažejo, da se je v gospodinjstvih v letu 2011 največ električne energije porabilo za velike gospodinjske aparate (hladilne in zamrzovalne naprave, pralne, sušilne in pomivalne stroje), in sicer 820 GWh ali 26 odstotkov. Za ogrevanje sanitarne vode se je porabilo 630 GWh (20 odstotkov), za ogrevanje prostorov pa 387 GWh (12 odstotkov) električne energije. Poraba električne energije za osebne računalnike, monitorje in televizijske sprejemnike je znašala 287 GWh (9 odstotkov), za razsvetljavo pa 266 GWh (8 odstotkov). (bj)