Padec za 13 odstotkov glede na leto 2023 (63 milijard evrov) na 55 milijard evrov je posledica padajočih cen komponent, ki so znižale kapitalske izdatke sektorja. Tako so se denimo leta 2024 povprečni stroški agrofotovoltaičnih projektov zmanjšali za 28 odstotkov.
Leta 2024 je sicer EU namestila za 65,5 GW novih sončnih elektrarn, s čimer je presegla rekord iz leta 2023 (62,8 GW novih zmogljivosti), vendar je na nacionalni ravni pet od desetih največjih trgov leta 2024 namestilo manj sončnih elektrarn kot leta 2023 (Španija, Poljska, Nizozemska, Avstrija in Madžarska). Na drugih vodilnih trgih: Nemčija, Italija, Francija, Grčija in Portugalska, so prav tako zabeležili majhno rast, saj je večina omenjenih držav namestila le približno 1 GW novih zmogljivosti več, kot leta 2023. Skupna zmogljivost sončnih elektrarn v EU zdaj znaša 338 GW, kar je štirikrat več kot pred desetletjem, ko je znašala 82 GW.
Poročilo kaže, da se je povpraševanje gospodinjstev po strešnih sončnih elektrarnah lani, ko ni bilo več zaznati posledic energetske krize, prav tako zmanjšalo. Leta 2024 se je število novih sončnih elektrarn zmanjšalo za skoraj 5 GW v primerjavi z letom pred tem, in sicer je bilo nameščenih za 12,8 GW novih zmogljivosti.
Združenje počasnejše rast pripisuje širšim sistemskim izzivom. Počasna stopnja elektrifikacije zavira povpraševanje, pomanjkanje prožnosti energetskega sistema pa vodi v omejevanje vključevanja sončnih elektrarn v omrežje in negativne cene, kar spodkopava evropsko energetsko varnost in konkurenčnost. Združenje oblikovalce politik EU in sistemske operaterje poziva, naj poiščejo ustrezne korektivne ukrepe, preden bo prepozno, saj bo Evropa sicer zgrešila svoj cilj iz svežnja REPowerEU, ki je zastavljen pri 750 GW novih sončnih zmogljivosti letno in dosegla le za 650 GW novih zmogljivosti letno.