Statistični urad Republike Slovenije je objavil podrobnejše podatke energetske bilance Slovenije za leto 2021, iz katerih izhaja, da je razpoložljiva energija, namenjena končni rabi, lani znašala 201,8 PJ, kar je bilo za 7 odstotkov več kot v letu 2020. Pri tem je končna poraba energije znašala 200 PJ, več kot 37 odstotkov energije pa je bilo porabljenih v prometu. Domača proizvodnja energije je v letu 2021 znašala 143 PJ in je bila za 7 odstotkov manjša kot leto prej, največji delež pa je s kar 44 odstotki predstavlja jedrska energija. Obnovljivi viri energije so skupaj s hidroenergijo dosegli 35-odstiotni delež, preostanek pa smo zagotovili iz trdnih goriv oziroma premoga. Slovenija je tako z domačimi viri energije pokrila 52,7 odstotka vseh potreb po energij.
Ob upoštevanju uvoza in izvoza energije ter spremembe zalog je bilo v letu 2021 za oskrbo z energijo na razpolago 274,7 PJ, kar je bilo za 3 odstotke več kot leto prej. V strukturi oskrbe z energijo so tudi lani prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 31 odstotkov, delež jedrske energije je bil 23-odstoten, delež energije iz obnovljivih virov, vključno s hidroenergijo, je znašal 20 odstotkov, delež premoga 14 odstotkov in delež zemeljskega plina 12 odstotkov.
Energija, namenjena končni rabi, je v letu 2021 sicer znašala 201,8 PJ in je bila za 7 odstotkov večja kot leta 2020. Največji delež energije (37 odstotkov) je bil leta 2021 porabljen v prometu, kjer se je poraba povečala za 14 odstotkov glede na leto 2020. Drugi največji porabnik je bil lani sektor predelovalne industrije z gradbeništvom s 27-odstotnim deležem, kjer je bila poraba za 3 odstotke večja kot leta 2020. Sledijo gospodinjstva s 24-odstotnim in ostala raba z 12-odstotnim deležem.
V letu 2021 je energija, namenjena končni rabi v gospodinjstvih, znašala 48,6 PJ, kar je bilo za 6 odstotkov več kot leto prej. Največji (64-odstotni delež) je predstavljala raba električne energije za ogrevanje prostorov, sledili so poraba za razsvetljavo in električne naprave (15 odstotkov) in ogrevanje sanitarne vode (15 odstotkov). Delež energije namenjen za kuhanje je znašal 5 odstotkov, za hlajenje prostorov pa 1 odstotek. V strukturi rabe energentov v gospodinjstvih so prevladovala lesna goriva z 39 odstotki, sledili so električna energija z 28 odstotkov, zemeljski plin z 10 odstotki, ekstra lahko kurilno olje z 8 odstotki, daljinska toplota s 7 odstotki, toplota iz okolice (ki se izkorišča s pomočjo toplotnih črpalk) s 5 odstotki, utekočinjen naftni plin z več kot 2 odstotki in sončna energija z odstotkom. Po neuradnih izračunih je skupni delež energije iz obnovljivih virov, upoštevajoč proizvodne vire znotraj države, v končni bruto porabi energije v letu 2021 znašal 24,6 odstotka.