Podatki o domači proizvodnji v letu 2023, ki jih je v svojem poročilu o stanju energetike v Sloveniji objavila Agencija za energijo, kažejo, da je domača proizvodnja, z upoštevanjem polovične ga deleža proizvodnje Nuklearne elektrarne Krško, v slovenski elektroenergetski sistem prispevala 11.533 GWh električne energije. Odjem končnih odjemalcev, vključno z izgubami na sistemu, pa je znašal 12.688 GWh električne energije, kar z drugimi besedami pomeni, da smo v Sloveniji v letu 2023 z domačo proizvodnjo pokrili 90,9 odstotka vse porabe električne energije končnih odjemalcev. Ta delež je bil precej višji kot leto prej, ko smo z domačimi viri uspeli pokriti zgolj 70 odstotkov porabe, in tudi drugi najvišji v zadnjih petih letih (leta 2020 je bila ta pokritost 92,6-odstotna). Dobre proizvodne rezultate v minulem letu gre pripisati predvsem ugodnim hidrološkim razmeram in ene višjih proizvodenj v hidroelektrarnah v zadnjem letu, ta pa je bila zaslužna tudi za to, da je lani delež proizvodnje iz obnovljivih virov glede na dejanski delež uporabe primarnih virov za proizvodnjo električne energije ob upoštevanju polovičnega deleža proizvodnje v NEK znašal kar 51,7 odstotka. Delež jedrske energije je bil 21,7 odstotka, delež fosilnih goriv pa 26,6-odstoten.
V primerjavi z letom 2022 se inštalira ne moči pri večjih proizvajalcih, to je v skupinah HSE in GEN energija ter v Energetiki Ljubljana, praktično niso spremenile. Večje pa so bile spremembe na področju proizvodnih naprav, priključenih na distribucijsko omrežje, saj se je priključna moč proizvodnih naprav lani povečala za skoraj 460 MW, od tega je bilo na novo priključenih kar za 396 MW sončnih elektrarn. Največ električne energije pri manjših proizvajalcih, priključenih na distribucijski sistem in zaprte distribucijske sisteme, je bilo proizvedene v sončnih elektrarnah, sledijo male hidroelektrarne in industrijski objekti za soproizvodnjo elektrike in toplote. Lani so manjši proizvajalci proizvedli 16,3 odstotka vse električne energije iz obnovljivih virov, kar je bil približno enak odstotek kot leto prej, se je pa delež obnovljivih virov v skupni proizvodnji, predvsem po zaslugi omenjene rekordne proizvodnje hidroelektrarn, lani v primerjavi z letom prej povečal, in sicer za skoraj deset odstotkov.