Poročilo kaže, da so uporabniki prenosnega omrežja v preteklih letih, z izjemo let 2015 in 2022, ko je bil uvoz nekoliko večji od izvoza, manj električne energije uvozili, kot so je izvozili. V letu 2022 so je uvozili 10.670 GWh, medtem ko so je izvozili 9.169 GWh. Zaradi lastniške strukture NEK je v analizi kot izvoz upoštevana polovica oddane električne energije iz NEK Hrvaški.
Uvoz se je leta 2022 glede na preteklo leto zmanjšal na hrvaški meji, medtem ko se je na italijanski in avstrijski meji v primerjavi s preteklim letom povečal. Izvoz se je na hrvaški in avstrijski meji v letu 2022 glede na leto 2021 zmanjšal, na italijanski meji pa povečal. Pri tem velja izpostaviti, da se je v letu 2022 vzpostavila nova 400 kV povezava z Madžarsko. Tako je znašal uvoz električne energije na italijanski meji 1.046 GWh, na avstrijski 5.232 GWh, na hrvaški meji 3.253 GWh in na madžarski meji 1.138 GWh električne energije. Izvoz pa je bil na italijanski meji 4.156 GWh, na avstrijski 651 GWh, na hrvaški meji 3.903 GWh ter na madžarski meji 459 GWh električne energije.
Zaradi zaustavitev NEK in TEŠ 6 v zadnjem četrtletju lanskega leta se je izrazito povečal predvsem neto uvoz na avstrijski meji (za 42 odstotkov glede na leto 2021). Glede na leto 2021 se je kljub remontu NEK povečal tudi neto izvoz na Hrvaško. Še vedno pa je ta znašal zgolj desetino neto izvoza rekordnega leta 2019. Upoštevajoč dejstvo, da se je v drugi polovici leta velik del uvoza iz Hrvaške realiziral skozi novo povezavo med Madžarsko in Slovenijo, ki je bila v obratovanje vključena 30. junija 2022, v Elesu ocenjujejo, da je bila na letni ravni Slovenija na nivoju čezmejnih izmenjav izravnana z regijo JV Evrope.
Zaradi izrazitega skoka cen so se bistveno povečale tudi absolutne razlike med trgi. V letu 2022 je bila povprečna razlika med slovenskim in italijanskim dnevnim trgom kar 33,35 evra/MWh, v letu 2021 pa 10,16 evra/MWh, kar je najvišja razlika v zgodovini. Za 59 odstotkov, iz 8,20 evra/MWh na 13,60 evra/MWh, se je v primerjavi z letom 2021 povišala tudi razlika med avstrijskim in slovenskim trgom. Implementacija določanja in dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti na podlagi pretokov moči v regiji CORE v juniju 2022 je pokazala na bolj izrazite razlike tudi do hrvaškega in madžarskega trga. V obeh primerih je bila cena na slovenskem trgu višja od cene na obeh sosednjih trgih. V primeru Hrvaške se je razlika v letu 2022 povišala na 2,04 evra/MWh iz 0,35 evra/MWh v letu 2021. V primeru Madžarske pa se je razlika v letu 2022 povišala na 2,81 evra/MWh iz 1,19 €/MWh v letu 2021.
Iz poročila izhaja, da so elektrarne v letu 2022 v prenosno omrežje skupno oddale 2.164 GWh manj električne energije kot prejšnje leto. Hidroelektrarne so oddale 3.037 GWh električne energije, kar je 1.467 GWh manj kot v letu 2021. Termoelektrarne (z upoštevano proizvodnjo OVE in SPTE do leta 2015) so oddale 2.841 GWh, kar pomeni zmanjšanje oddaje glede na prejšnje leto za 588 GWh, jedrska elektrarna pa je v prenosno omrežje oddala 5.302 GWh električne energije, kar je 109 GWh manj kot leta 2021.
Skupna oddaja električne energije proizvajalcev v prenosno omrežje je v letu 2022 tako znašala 11.180 GWh, kar je za 2.164 GWh manj kot leta 2021. Zmanjšanje oddaje električne energije v letu 2022 je predvsem posledica nekoliko podaljšanega načrtovanega letnega remonta NEK v oktobru 2022, izredno slabe hidrologije ter težav z dobavo lignita s strani premogovnika Velenje termoelektrarni Šoštanj.
Podatki iz poročila kažejo, da je v letu 2022 prevzem električne energije neposrednih odjemalcev in zaprtih distribucijskih sistemov znašal 1.225 GWh, distribucije 10.696 GWh, prevzem ČHE za potrebe črpanja pa 341 GWh. Tako je bil v letu 2022 skupni prevzem energije iz prenosnega omrežja brez izgub 12.262 GWh in je bil za približno štiri odstotke nižji kot v letu 2021.
Izgube v prenosnem omrežju so v letu 2022 z upoštevanjem deleža izgub na mejnih daljnovodih znašale 363,8 GWh in so bile v primerjavi z letom 2021 višje za 15,2 GWh oziroma za 4,4 odstotka.