Leta 2023 je EU iz držav zunaj EU uvozila za 19,7 milijarde evrov solarnih panelov, za 3,9 milijarde evrov tekočih biogoriv in za 0,3 milijarde evrov vetrnih turbin.
Medtem, ko se je vrednost uvoženih solarnih panelov v primerjavi z letom 2022 zaradi padca cen zmanjšala za 12 odstotkov, se je količina uvoza povečala za pet odstotkov. Vrednost uvoza tekočih biogoriv je padla za 22 odstotkov, količinsko pa se je uvoz zmanjšal za skromna dva odstotka. Vrednost uvoženih vetrnih turbin je zabeležila neverjetni 66-odstotni padec, količina uvoženih vetrnih turbin pa se je zmanjšala kar za 68 odstotkov.
Hkrati je EU izvozila za 0,9 milijarde evrov sončnih panelov, za 2,2 milijarde evrov tekočih biogoriv in za dve milijardi evrov vetrnih turbin. Za razliko od sončnih panelov in tekočih biogoriv je izvoz vetrnih turbin znatno presegel vrednost uvoza.
Med letoma 2022 in 2023 se je po vrednosti najbolj povečal izvoz vetrnih turbin (za 49 odstotkov), njihova količina pa se je povečala za 26 odstotkov. Vrednost izvoza solarnih panelov se je povečala za 19 odstotkov, njihova količina pa za 37 odstotkov. Količinsko je izvoz tekočih biogoriv beležil 63-odstotno povečanje, vrednost uvoženih tekočih biogoriv pa se je zvišala za 36 odstotkov.
Daleč največji dobavitelj solarnih panelov EU je bila Kitajska, saj je predstavljala kar 98 odstotkov vsega uvoza. Vetrne turbine so bile uvožene predvsem iz Indije (59 odstotkov) in Kitajske (29 odstotkov). Pri tekočih biogorivih pa je s 36 odstotki glavni uvoznik v EU prav tako Kitajska, sledita ji Združeno kraljestvo s 13 odstotki in Brazilija z 12 odstotki.