Obnovljivi viri

Lani v EU za 17 GW novih vetrnih zmogljivosti

Lani je bilo v EU na letni ravni zagnanih največ vetrnih elektrarn doslej, a realne številke še vedno krepko zaostajajo za načrti, po katerih bi morali do leta 2030 za dosego podnebnih ciljev postaviti za 30 GW novih vetrnih elektrarn na leto.

Lani v EU za 17 GW novih vetrnih zmogljivosti

Po podatkih organizacije WindEurope je delež vetrne energije pri proizvodnji električne energije lani dosegel 19 odstotkov. Ob tem se je delež vseh obnovljivih virov energije povečal na skupno 44 odstotkov, pri čemer je delež hidroenergije znašal 13 odstotkov, 8 odstotkov so prispevale sončne elektrarne, 3 odstotke obnovljive energije pa je bilo proizvedeno s pomočjo biomase. Rast vetrnih elektrarn je bila lani največja doslej, a še vedno precej pod želenimi cilji, pri čemer je bilo lani na novo postavljenih za 14 GW vetrnih elektrarn na kopnem in za 3 GW na morju. Med slednjimi je bila zagnana tudi največja vetrna elektrarna na morju doslej, in sicer 1,5 GW elektrarna Hollandse Kust Zuid na Nizozemskem. Drugače pa je bila lani pri gradnji vetrnih elektrarn v ospredju Nemčija, ki sta ji sledila Nizozemska in Švedska.

Kot rečeno, bi morali za dosego podnebnih ciljev do leta 2030 na leto zgraditi vsaj za 30 GW novih vetrnih zmogljivosti, pri čemer Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da jih bo v obdobju 2024 do 2028 v EU zgrajenih le za 23 GW, kar je precej pod želenim. Poznavalci sicer upajo, da bo k pospešeni gradnji vetrnih elektrarn pomembno prispevala konec minulega leta sprejeta evropska Listina o vetru ter evropski sveženj ukrepov o vetrni energiji, ki vključujejo nadaljnjo poenostavitev izdajanja dovoljenj, izboljšave zasnove dražb za gradnjo novih vetrnih elektrarn in javno finančno podporo za proizvodnjo vetrnih turbin in ključne infrastrukture. 

Brane Janjič
O avtorju