Od tega je bilo največ, 3.286, sončnih elektrarn, sledijo SPTE elektrarne na fosilna goriva (366), hidroelektrarne (92), elektrarne na biomaso (39), bioplinske elektrarne (24) in tri vetrne elektrarne. Delež enot, ki v okviru podporne sheme samostojno prodajajo električno energijo na trgu (in torej prejemajo podporo v obliki obratovalne podpore), je na podobni ravni kot prejšnja leta - približno 70 odstotkov. Preostalih 30 odstotkov enot prejema podporo kot zagotovljeni odkup, kar pomeni, da s strani centra za podpore prejemajo plačilo podpore in hkrati plačilo elektrike.
Proizvodnja elektrike v podporni shemi je v letu 2021 dosega približno povprečno raven zadnjih petih let medtem, ko izplačila nihajo zaradi spremembe referenčne tržne cene, novih vstopov, ter odhodov iz sistema podpor. Iz primerjave izplačil in proizvedene električne energije v podporni shemi izhaja, da je bila proizvodnja električne energije v letu 2021 za 1,1 odstotka višja glede na proizvodnjo v letu 2020, ob tem pa je bilo za 2,7 odstotka več izplačil.
Količinsko proizvodnja, ki je deležna ene od oblik podpor, predstavlja slabih sedem odstotkov slovenske letne porabe. V zadnjih letih se je ta delež zaradi rasti porabe in stagnacije proizvodnje v shemi nekoliko znižal. Po deležu proizvedene električne energije izstopajo SPTE enote na fosilno gorivo (36 odstotkov) in sončne elektrarne (28 odstotkov). Sledijo elektrarne na lesno biomaso (15 odstotkov) in z nekaj več kot desetimi odstotki hidroelektrarne.
V letu 2021 so največ vseh izplačil iz podporne sheme prejele sončne elektrarne (51,1 odstotka). Sledijo SPTE na fosilna goriva (17,6 odstotka), elektrarne na lesno biomaso (16,3 odstotka) in bioplinske elektrarne (9,1 odstotka).
Primerjava proizvodnje in izplačil v letih 2021 in 2020 kaže, da sama proizvodnja pri obeh najbolj zastopanih virih v podporni shemi v letu 2021 ni dosti nihala. Malce večje odstopanja proizvodnje je opaziti pri manj zastopanih virih: bioplinarne (sedem odstotkov manjša proizvodnja glede na leto 2020) in elektrarne na lesno biomaso (šest-odstotno povečanje proizvodnje glede na 2020). Pri hidroelektrarnah je ta dejavnik vezan izključno na vremenske vplive, medtem ko pri bioplinskih elektrarnah posebnega dejavnika ni mogoče definirati.