V letu 2019 v Sloveniji na novo registrirali več kot 700 električnih vozil.
V Sloveniji smo imeli konec lanskega leta skupno 2.720 električnih vozil, kar pomeni, da se je njihovo število v enem letu povečalo za približno 35 odstotkov. K temu so največ prispevala baterijska električna vozila (BEV) v kategoriji osebnih vozil (M1), saj njihov letni prirast znaša približno 50 odstotkov. Število priključnih hibridov (PHEV) se je v isti kategoriji povečalo za približno 14 odstotkov.
BEV in PHEV predstavljajo precej manj kot pol odstotka osebnih vozil v Sloveniji. Število lahkih BEV, ki predstavljajo dvo-, tri- in štirikolesnike (kategorija L), se je v zadnjem letu povečalo zgolj za približno tri odstotke. Število lahkih komercialnih BEV (kategorija N1) pa se je povečalo za približno 22 odstotkov. Na ravni celotne EU je sicer mogoče zaznati 46-odstotni letni prirast skupnega števila električnih vozil glede na predhodno leto, so na Agenciji za energijo zapisali v letno Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2019.
V Sloveniji je bilo lani na novo registriranih 703 električnih vozil, leto prej pa 735, kar pomeni, da se je število zmanjšalo za okoli štiri odstotke. Število novih registracij PHEV v kategoriji osebnih vozil in lahkih BEV v Sloveniji se je glede na prejšnje leto bistveno zmanjšalo, a se je po drugi strani število novih registracij BEV v kategoriji osebnih vozil povečalo za 23 odstotkov in za 17 odstotkov v kategoriji lahkih komercialnih vozil. V EU je sicer opazen drugačen trend, saj se je število novih registracij električnih vozil v vseh kategorijah pomembno povečalo, skupaj za približno 64 odstotkov glede na leto 2018.
Polnilna mesta
Število polnilnih mest za električna vozila se je v Sloveniji povečalo za skoraj 16 odstotkov, v celotni EU pa za približno 40 odstotkov. Skupno število polnilnih mest glede na skupno število električnih vozil v Sloveniji še vedno ustreza predvidenim okvirom, ki jih predlaga Direktiva 2014/94 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ugotavljajo v letnem poročilu na agenciji, kjer dodajajo, da bo z dodatnimi finančnimi spodbudami za infrastrukturo za alternativna goriva in e-mobilnost v okviru celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta zagotovljeno stopnjevanje ukrepov za vpeljavo električne mobilnosti.
V poročilu agencija še navaja, da bo širša uporaba električnih vozil v prihodnosti vplivala na profil porabljene električne energije v Sloveniji. Sicer je z razmahom električne mobilnosti moč pričakovati tudi vključevanje električnih vozil v razvijajoči se trg prožnosti s t. i. pametnim polnjenjem, kjer je mogoče uravnavati parametre polnjenja glede na potrebe uporabnika vozila in hkrati potrebe elektroenergetskega sistema.
Hrvaški primer
Hrvaški Sklad za varstvo okolja in energetsko učinkovitost je včeraj sporočil, da je v manj kot dveh minutah po odprtju razpisa prejel 546 vlog občanov za sofinanciranje energijsko učinkovitih vozil, od tega se jih je 470 nanašalo na električne avtomobile. Omenjeni sklad je letos zagotovil 44 milijonov kun za energetsko učinkovita vozila, oba poziva (za državljane in podjetja) pa sta bila zaprta v rekordnem času. Na oba skupaj je prispelo 853 vlog.
To kaže na izredno veliko zanimanje Hrvatov za e-mobilnost, a ob tem ne smemo pozabiti, da je interes zagotovo močno povezan s finančno spodbudo, ki jo za ta segment namenja država. Za nakup e-vozil tako podjetja kot občani na Hrvaškem lahko prejmejo do 40 odstotkov nepovratnih sredstev oziroma od pet do 70 tisoč kun (9.291 evrov).
Ta sklad izvaja program sofinanciranja energetsko učinkovitih vozil na Hrvaškem od leta 2014 in je doslej zagotovil okoli 110 milijonov kun za nakup 3.500 novih vozil.