Količina za končno rabo namenjene energije je bila v Sloveniji v letu 2018 nekoliko večja kot v prejšnjem letu, in sicer za 0,6 odstotka.
Domača proizvodnja energije v Sloveniji je v letu 2018 znašala 148 tisoč TJ. Največji delež je predstavljala jedrska energija z 42 odstotki, sledili so obnovljivi viri energije (skupaj s hidroenergijo) z 32 odstotki in premog s 25 odstotki. Iz preostalih virov je bilo proizvedenih manj kot 0,5 odstotka energije. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 52 odstotkov potreb po energiji, preostala potrebna količina je bila zagotovljena iz uvoza.
Z upoštevanjem uvoza in izvoza je bilo za oskrbo z energijo lani na voljo 288 tisoč TJ energije. V strukturi oskrbe z energijo so tudi v letu 2018 prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 34 odstotkov. Delež jedrske energije je znašal skoraj 22 odstotkov, delež energije iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo) je znašal 17 odstotkov, delež premoga 16 odstotkov in delež zemeljskega plina enajst odstotkov.
Količina energije, namenjene za končno rabo, je v letu 2018 znašala 211 tisoč TJ. Največji delež te energije, to je 40 odstotkov, je bil namenjen rabi v prometu. Drugi največji porabnik je bila predelovalna industrija z gradbeništvom s 27 odstotki, sledila so gospodinjstva z 21 odstotki in preostala raba s kmetijstvom z 12 odstotki.
V letu 2018 so v strukturi končne rabe energije prevladovali naftni proizvodi (47 odstotkov), sledila je električna energija s 24 odstotki, na tretjem mestu pa so bili obnovljivi viri energije s 13 odstotki. Sledili so zemeljski plin z 12 odstotki, toplota s tremi odstotki in trdna goriva z enim odstotkom.
Lani je bilo za končno rabo energije v gospodinjstvih namenjenih 44.600 TJ energije. Največji delež te energije, in sicer 61 odstotkov, je bil namenjen za ogrevanje prostorov, 17 odstotkov za razsvetljavo in električne naprave in približno toliko jo je bilo namenjene za ogrevanje sanitarne vode. Delež energije, namenjen za kuhanje, je znašal štiri odstotke, za hlajenje prostorov pa manj kot odstotek.
V strukturi rabe energentov v gospodinjstvih so prevladovala lesna goriva z 39 odstotki, sledila je električna energija s 27 odstotki, zemeljski plin z desetimi odstotki, ekstra lahko kurilno olje z devetimi odstotki, daljinska toplota s sedmimi odstotki, toplota iz okolice (ki se izkorišča s pomočjo toplotnih črpalk) in utekočinjeni naftni plin s po tri odstotke ter sončna energija z odstotkom.