Manjša izplačila so predvsem posledica prenehanja prejemanja podpore za nekatere večje enote.
Po podatkih centra za podpore so bila proizvodnja in izplačila podporne sheme v letu 2018 manjša kot leto pred tem, kar velja že od leta 2015. Gre predvsem za posledico prenehanja prejemanja podpore za nekatere večje enote, hkrati pa je manjša tudi intenzivnost vstopov enot v novo podporno shemo z bistveno nižjimi višinami podpor.
Intenziteta padca proizvodnje in izplačil je sicer v večji meri odvisna tudi od vremenskih razmer. Lansko leto je bilo v primerjavi z letom 2017 hidrološko bolj ugodno in v povprečju manj obsevano s soncem, kar pomeni manjši vpliv relativno dražjega vira – sončnih elektrarn. Primerjava izplačil in proizvedene električne energije v podporni shemi kaže, da je bila proizvodnja električne energije v letu 2018 za odstotek nižja glede na proizvodnjo v letu 2017, ob tem pa je bilo za šest odstotkov manj izplačil. Po deležu proizvedene električne energije izstopajo SPTE enote na fosilno gorivo (34 odstotkov) in sončne elektrarne (27 odstotkov). Slednje so prejele tudi slabo polovico (46 odstotkov) vseh izplačil v letu 2018, in sicer 62,8 milijona evrov. Tem sledijo SPTE naprave na fosilna goriva z 21,30-odstotnim deležem (28,8 milijona evrov), elektrarne na biomaso s 14,51-odstotnim deležem (19,6 milijona evrov) in bioplinske enote z 11,10-odstotnim deležem (15 milijonov evrov) vseh izplačil. Povprečna višina podpore je lani znašala 144,06 evra/MWh, leta 2017 pa 151,89 evra/MWh.
Konec lanskega leta je podporna shema sicer obsegala 3.859 enot s skupno nazivno močjo 412 MW, od tega največ sončnih elektrarn.