Po podatkih Direktorata za energijo Ministrstva za infrastrukturo, ki spremlja statistiko cen naftnih derivatov v Sloveniji, so se referenčne maloprodajne cene naftnih derivatov v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi z tretjim četrtletjem zvišale pri bencinskemu gorivu NMB-95 zvišale za 5 odstotkov, pri bencinskemu gorivu NMB-98 za 6 in pri dizlu za devet odstotkov. Konec lanskega leta so precej poskočile tudi cene avtoplina, in sicer kar za 18 odstotkov glede na predhodno obdobje, medtem ko so se cene ekstra lahkega kurilnega olja za ogrevanje zaradi regulativnih ukrepov vlade zvišale le za 2 odstotka. Poglavitni razlog za zvišanje maloprodajnih cen naftnih derivatov so bile višje neto nabavne cene energentov, pri čemer je cena surove nafte v zadnjem lanskem četrtletju presegla 80 USD za sod, kar je bilo za 2,3-krat več kot leto pred tem. Posledično so zrasle tudi neto cene derivatov brez davkov in dajatev v Sloveniji, ki so se skozi celotno leto 2021 poviševale, najbolj v prvi polovici leta. Neto cene energentov (brez davkov in dajatev) so se tako v obdobju enega leta zvišale za 44 odstotkov pri NMB-95, za 39 odstotkov pri NMB-98, za 41 odstotkov pri dizlu, za 30 odstotkov pri kurilnem olju in za 26 odstotkov pri avtoplinu.
Kot so zapisali na ministrstvu, je v zadnji četrtini leta 2020 prišlo tudi do zanimivega preobrata, saj je postalo dizelsko gorivo dražje od bencina. Slovenija se tako uvršča med redke evropske države, kjer je dizelsko gorivo dražje od bencinskega. Tako je bil konec leta 2020 dizel dražji od 95-oktanskega bencina za 3 odstotke, razlika v maloprodajni ceni pa se je do zadnjega lanskega četrtletja povišala na 7 odstotkov. Poglavitni razlog za visoko maloprodajno ceno dizla je višja predpisana stopnja biokomponente, ki predstavlja približno desetino maloprodajne cene, prav tako pa je bila v strukturi dizelskega goriva določena višja trošarina. V navedenem obdobju so se zvišale tudi trgovske marže, in sicer so te konec minulega leta za 95-oktansko bencinsko gorivo predstavljale okoli 10 odstotkov končne cene (v enoletnem obdobju so bile višje za četrtino), pri dizlu pa dobrih 8 odstotkov maloprodajne cene (višje so bile za petino). Energetske in okoljske dajatve (prispevek URE, prispevek OVE+SPTE, okoljska dajatev CO2) so v opazovanem obdobju enega leta ostale nespremenjene.
Tako je bilo treba lani v povprečju za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina odšteti 1,217 evra ( za 14 odstotkov več kot leto prej), za liter 98-oktanskega in več oktanskega 1,383 evra (za 15 odstotkov več), za dizelsko gorivo 1,271 evra, za ekstra lahko kurilno olje 0,969 evra in za avtoplin 0,706 evra (pri vseh za 20 odstotkov več).