S konferenco želijo opolnomočiti lokalne skupnosti in občane ter lokalne deležnike za pospešen zeleni energetski prehod v aktualnih razmerah pospešenega zelenega prehoda.
Najbolj aktualna vprašanja pospeševanja zelenega prehoda lokalnih skupnosti in občanov so zaradi priložnosti lastne oskrbe z energijo OVE, kot je fotovoltaika, in nihajočih cen energentov še toliko bolj pomembna. Zato je konferenca naslovila lokalne priložnosti in izzive učinkovitega upravljanja z energijo, samooskrbe, investicij v OVE ter aktivne vloge občanov pri tem.
V uvodu je državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo mag. Tina Seršen predstavila, kaj trenutno delajo na ministrstvu in kaj jih v prihodnosti še čaka, da bi omogočili pospešen zeleni prehod lokalnih skupnosti. Poudarila je, da je ključno stabilno okolje za izvedbo zelenega prehoda, zato se osredotočajo na več dimenzij, med drugim tudi na pravni in politični okvir. Vendar pa to ni dovolj, zato si na MOPE predvsem želijo, da lokalne skupnosti v prihodnje prevzamejo bolj aktivno vlogo, saj bodo občine le tako naredile korak naprej pri prehodu v brezogljično družbo. Evropske prioritete zelenega prehoda lokalno je predstavil svetovalec Evropske komisije dr. Ilias Iakovidis. Poudaril je, da danes ne moremo govoriti le o zelenem prehodu, pač pa o digitalnem zelenem prehodu, ki vključuje tudi okolje. Da je to še kako pomembno, so pokazale ravno letošnje ujme.
Dr. Tomislav Tkalec iz MOPE je predstavil novosti OVE in priložnosti za lokalne skupnosti. Največ dela trenutno posvečajo prenovi NEPN. Pri ciljih OVE so si zastavili cilj doseči vsaj 30 do 35 odstotni delež OVE v končni rabi energije do leta 2030. Drug pomemben zakon, ki mu namenjajo veliko pozornost je zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE, ki prinaša kar nekaj novosti. Mag. Erik Potočar iz MOPE je podrobneje predstavil zakonodajne novosti na področju URE, stavb in vpliv lokalne skupnosti. Sveženj Pripravljeni na 55 povečuje delež OVE v končni rabi energije iz 32 odstotkov na 45 odstotkov do leta 2030 in cilj 11,7-odstotnega znižanja deleža URE do leta 2030 glede na 2020. Na tem področju mora Slovenija narediti še veliko. Poleg že omenjene prenove NEPN, je izpostavil še evropsko direktivo o URE, ki jo mora sedaj Slovenija prenesti v svojo zakonodajo. Ker na tem področju do sedaj nismo bili preveč uspešni, nas čaka še veliko dela, če želimo biti uspešni pri zelenem prehodu.
Za zeleni prehod je nujno opolnomočenje občanov
Dopoldansko omizje je bilo namenjeno iskanju odgovora na vprašanje, kako zagotoviti aktivnejšo vlogo občanov pri vključevanju v brezogljični prehod, pri čemer sta svoje izkušnje na lokalni ravni opisala županja občine Selnica ob Dravi dr. Vlasta Krmelj in župan Hrastnika Marko Funkl. Slednji je predstavil izkušnje pri ustanavljanju prve energetske skupnostne zadruge, ki sicer še čaka na potrditev. Kot je dejal, so šli po zelo dolgi poti in čez vrsto ovir, pri čemer jim je sicer bil v pomoč tudi Eko sklad, a so zdaj že blizu cilja in verjamejo, da jim je uspelo izdelati model pogodbe, ki bo, ko bo tudi uradno potrjena, lahko v veliko pomoč tudi drugim občinam. Kot je povedal, na območju Hrastnika delujejo že dve večji sončni elektrarni, ena v lasti Steklarne in druga v lasti HSE, pri čemer pa so ob takšnih projektih, ki jih v občini sicer odločno podpirajo, zastavljajo tudi vprašanja koncesij ali neke vrste odškodnin, kar pa bi morali urediti na sistemski ravni. Ob tem je še opozoril, da bi morali ob načrtovani energetski sanaciji objektov na državni ravni določiti tudi, kako ob tem zmanjšati priključno moč, saj vse občine nimajo na voljo dovolj usposobljenih ljudi, ki bi investitorjem pri tem pomagali. Sploh bi bilo po njegovem mnenju zelo dobro in občinam v veliko pomoč pri zelenem prehodu, če bi ministrstva zbrala izkušnje pri izvajanju pilotnih energetskih projektov in jih delila z vsemi deležniki.
Dr. Vlasta Krmelj pa je izpostavila pomen ozaveščanja in informiranja občanov o rezultatih posameznih energetskih projektov, saj na lastnih izkušnjah ugotavlja, da je v začetnih fazah posameznih projektov zaznati veliko nezaupanja med občani. Kot primer dobre prakse v njihovi občini je izpostavila uvedbo digitalno vodenega odvoza smeti, s katerim so zmanjšali količino odpadkov in tudi znižali stroške, pri čemer se je investicija povrnila že v letu in pol, ter izgradnjo ničenergijskega vrtca, ki bo izdelan iz domačega lesa. Kot je še povedala, je pri energetskih projektih za zdaj še vedno glavni pobudnik občina, poleg financiranja pa so glavni izzivi zanjo priprava vse potrebne dokumentacije in s tem povezano potrebno znanje, pa tudi že omenjena ustrezna komunikacija tako s svetniki kot občani, da razumejo pomen zelenega prehoda. Ob tem je še dodala, da so lahko občinam v veliko pomoč z nasveti pri izvedbi energetskih projektov in zelenem prehodu lokalne energetske agencije.
Borzen omogoča vrsto spodbud in investicijskih priložnosti
Borut Znidarič iz Borzena je v nadaljevanju predstavil učinke podporne sheme, ki jo izvaja njihov Center za podpore in tudi mehanizme, s katerimi spodbujajo povečanje energetske učinkovitosti in vlaganja v obnovljive vire energije. Kot je povedal, je Borzen letos izvedel tudi že dva interventna ukrepa in ima še tretjega v pripravi, pri čemer se je prvi nanašal na subvencije fizičnim osebam za nakup lesnih peletov.
Drugi, ki je še odprt do konca septembra, se nanaša na sorazmerno povračilo prispevka OVE in SPTE za odjemalce zemeljskega plina, tretji, ki je še v pripravi, a naj bi bil že kmalu objavljen, pa bo namenjen pospeševanju uvajanja energije iz OVE ter njenemu shranjevanju, pri čemer so predvideni trije javni pozivi, odvisno pač od zanimanja. Kot je bilo še pojasnjeno, bodo upravičenci do teh sredstev pravne osebe ali zadruge oziroma samoupravne lokalne skupnosti, šlo pa bo izključno za sofinanciranje novih proizvodnih naprav.
Primere naprednih energetskih projektov iz prakse občin sta predstavila vodja oddelka za učinkovitost in grajeno okolje iz inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani mag. Jure Vetršek in vodja produktnega oddelka za sončne elektrarne v podjetju Resalta Aleš Jurak. Medtem, ko je prvi spregovoril o spodbujanju energetskih obnov stanovanjskih stavb, je drugi govoril o samooskrbnih skupnostih.
Na dogodku so podelili tudi nagrado v višini tri tisoč evrov za najboljše magistrsko delo na temo trajnostne energije. Prejel jo je Blaž Dobravec, ki prihaja iz Fakultete za matematiko in fiziko ter Fakultet za računalništvo in informatiko, Univerze v Ljubljani za nalogo z naslovom Upravljanje distribucijskega omrežja z globokim spodbujevanim učenjem. V svojem magistrskem delu je na inovativen način raziskal prednosti, slabosti in možnosti uporabe globokega spodbujevanega učenja pri problemu aktivnega upravljanja napetosti v nizkonapetostnem distribucijskem omrežju.