Včeraj popoldne je v Ljubljani potekala okrogla miza o vlogi pametnih omrežij in skupnosti v dobi energetske in digitalne transformacije.
V uvodnem nagovoru je državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen Potisek izpostavil velik pomen konsenza na stroke glede prihodnjega razvoja elektroenergetskega področja. Na prvem mestu bodo ukrepi učinkovite rabe energije, na drugem obnovljivi viri energije s pametnimi omrežji na čelu, izzivi pa so tako ekonomske kot tehnične narave. Poudaril je pomen umnega ravnanja s sredstvi in investiranja v razvoj, ki nam bo prinesel višjo dodano vrednost in s tem bogatejšo družbo.
Mnenja sogovornikov okrogle mize o obravnavani tematiki so bila zelo različna. V. d. direktorja Direktorata za energijo mag. Jože Dimnik je menil, da bo Slovenija pri oskrbi z energijo sledila smernicam Pariškega podnebnega sporazuma in stremela k zmanjšanju emisij CO2, obnovljivim virom in učinkoviti rabi energije preko pametnih omrežij. Poudaril pa je tudi, da se četrtina naših odjemalcev energije težko prebije iz meseca v mesec, zato ni realno pričakovati, da bi ti posamezniki v prihodnosti vlagali sredstva v obnovljive vire energije.
Poglede z vidika sistemskega operaterja je predstavil direktor SODO mag. Matjaž Vodušek. Povedal je, da po informacijski dobi prihajamo v obdobje, v katerem bodo v središču pozornosti podatki, te pa bo potrebno obvladovati.
Direktor Področja za strateške inovacije v Elesu mag. Uroš Salobir je pozornost namenil petim trendom na področju oskrbe z energijo: decentralizaciji, digitalizaciji, učinkoviti rabi, elektrifikaciji in hranilnikom. Izpostavil je pomen projektov, preko katerih se danes vršijo raziskave, razvoj in inovacije in predstavil nekatere ključne projekte Elesa.
Dr. Janez Stergar z Agencije za energijo je povedal, da na agenciji potekata dva projekta, s katerimi preverjajo odziv odjemalcev (na področju Maribora in Celja) na nove storitve, ki temeljijo na pametnih omrežjih. Kot izziv pametnih omrežij pa je izpostavil kibernetsko varnost.
Namestnik direktorja družbe ECE mag. Marko Štrigl je menil, da pametna omrežja končnim uporabnikom zagotavljajo več podatkov, zaradi česar se bo manjšala razlika v ceni za trgovce. Ti bodo zato morali poiskati nove načine preživetja. Kaj bodo dejansko prinesla pametna omrežja, pa bo po njegovem pokazal čas. Izpostavil je tudi zastarelost in neprimernost dvotarifnega sistema.
Varnost kot enega izmed ključnih področij razvoja pametnih omrežij in digitalizacije je izpostavil v. d. direktorja Urada vlade RS za varovanje tajnih podatkov mag. Dobran Božič. Povedal je, da se na področju elektrogospodarstva v praksi srečujeta tehnologija iz 60-let prejšnjega stoletja in sodobna tehnologija, zato je izjemno pomembno poskrbeti za kibernetsko varnost. Za prihodnji mesec pa je napovedal zakonodajo o informacijski varnosti.
Predsednik uprave Elektro Ljubljana mag. Andrej Ribič je menil, da Slovenija že ima poenoten elektroenergetski sistem in, da bi bilo poenotenje distribucijskega sistema utopija. Menil je tudi, da ne moremo govoriti o pametnih števcih, ki jih po njegovem čisto zares še ni, saj dokler ne bo povratne zanke in dokler ne bomo znali zares upravljati s podatki. Edina prednost zdajšnjih digitalnih števcev je, da jih lahko odčitavajo na daljavo.
Kot so ugotovili sogovorniki imamo približno deset let časa, da razvoj usposobimo do ravni, da bo večji del sklopa porazdeljena proizvodnja, pametna hiša in porazdeljeno shranjevanje energije plod domače proizvodnje za konkurenčno ceno. In pametna omrežja bodo lahko rešitev nekaterih ključnih izzivov. (pb)