Leto 2017 si bodo zapomnili še zlasti upravljalci hidroelektrarn, saj so bile hidrološke razmere lani nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, celotno sliko pa je popravilo šele nekaj zadnjih mesecev. Tako so slabše proizvodne rezultate kot leto prej dosegli praktično na vseh vodotokih, izjema je le spodnja Sava, ker so po zaslugi zagona nove hidroelektrarne v Brežicah primerjalne rezultate z letom prej presegli za dobrih 15 odstotkov in v prenosno omrežje skupno oddali 450,8 milijona kilovatnih ur električne energije.
Drugače pa smo lani iz vseh domačih elektrarn uspeli zagotoviti 13 milijard 952,5 milijona kilovatnih ur električne energije oziroma za 1,2 odstotka manj kot leta 2016. Od tega so termoelektrarne, kjer večji delež prispeva termoelektrarna Šoštanj, zagotovile 4 milijarde 261,8 milijona kilovatnih ur, nuklearka je prispevala 5 milijard 966,1 kilovatnih ur (polovica proizvedene elektrike v NEK je last Hrvaške), iz hidroelektrarn na Savi, Dravi in Soči pa smo skupno dobili 3 milijarde 724,6 milijona kilovatnih ur.
Dejansko doseženi rezultati so bili za 4 odstotke pod prvotnimi bilančnimi napovedmi, kot rečeno, pa je bilo lani največja odstopanja zaznati pri proizvodnji hidroelektrarn, ki so lani v omrežje oddale za 13,2 odstotka manj električne energije kot leto prej oziroma za 14,5 odstotka manj, kot je bilo sprva načrtovano z elektroenergetsko bilanco.